UPRS Sodba I U 1309/2019-9

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je toženka zavrnila vlogo tožnika za sofinanciranje operacije „...“ z dne 18. 12. 2018. V postopku niso nastali stroški. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je toženka objavila Javni razpis Spodbude za MSP za razvoj in uvajanje novih produktov v lesarstvu 3.0 (v nadaljevanju Javni razpis), na katerega se je prijavil tudi tožnik. Tožnikova vloga je bila pravočasna in pravilno označena, po dopolnitvi pa tudi popolna, vendar pa se je ob njenem vsebinskem preverjanju izkazalo, da ni izpolnjen razpisni pogoj št. 4 iz tč. 4.1., ki se glasi Prijavitelj nima neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50 evrov ali več na dan oddaje vloge); šteje se, da prijavitelj, ki je gospodarski subjekt, ne izpolnjuje obveznosti tudi, če nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge. Toženka je pri FURS na podlagi poizvedbe prejela potrdilo z dne 11. 3. 2019, iz katerega izhaja, da je imel tožnik na dan oddaje vloge neporavnane zapadle finančne obveznosti, zato je tožnika s pozivom z dne 11. 4. 2019 pozvala k predložitvi potrdila FURS, iz katerega bo razvidno izpolnjevanje pogoja. Tožnik v sklopu posredovanih dopolnitev ustreznih dokazil ni posredoval, zato je komisija ugotovila, da tožnik ni ustrezno dokazal izpolnjevanja tega pogoja, zato se njegova vloga zavrne.

2Tožnik vlaga tožbo zoper izpodbijani sklep in navaja, da izpolnjuje vse razpisne pogoje, da je predložil vsa potrebna dokazila in listine ter da njegova vloga ni bila zavrnjena ob navedbi konkretiziranih in utemeljenih razlogov. S potrdilom FURS z dne 11. 3. 2019 se ne strinja, saj so tamkajšnje ugotovitve napačne. Po prejemu izpodbijanega sklepa je od FURS zahteval in prejel potrdilo z dne 5. 8. 2019, iz katerega izhaja, da je imel na dan 18. 12. 2018 plačane vse do tega dne evidentirane davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel rok plačila, kar pomeni, da je izpolnjeval predmetni pogoj in je bilo dejansko stanje v tem delu napačno ugotovljeno. Tudi razlogi za zavrnitev niso dovolj obrazloženi ter so v nasprotju sami s seboj. Toženka bi mu morala pred izdajo izpodbijane odločbe (op. sodišča: pravilno sklepa) dati možnost izjasnitve z neposrednim zaslišanjem tožnika, na poziv toženke pa je tožnik predložil vse zahtevane listine in dokumentacijo. Izpodbijani sklep je treba v celoti odpraviti in zadevo vrniti v postopek ponovnega odločanja, pri čemer tožnik sodišču predlaga razpis ustne obravnave in izvedbo predlaganih dokazov: zaslišanje tožnika, izpodbijani sklep, vpogled v upravni spis, potrdilo FURS z dne 5. 8. 2019 ter poizvedba pri FURS o razlogih, zakaj je FURS prvotno podal napačne podatke o obveznostih tožnika na dan oddaje vloge. Sodišču predlaga, naj v celoti odpravi izpodbijano odločbo (op. sodišča: pravilno sklep), zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

3Toženka v svojem odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe in predlaga zavrnitev tožbe. Navaja, da je iz potrdila FURS z dne 11. 3. 2019 razvidno, da tožnik na dan oddaje vloge ni izpolnjeval spornega pogoja, saj iz njega izhaja, da tožnik na ta presečni dan ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta. Po prejemu tega podatka je tožnik imel možnost izjasnitve in je bil pozvan k podaji pojasnila oz. predložitvi ustreznih dokazil, pri čemer je toženka v svojem pozivu tožniku posebej izpostavila, da iz odgovora FURS izhaja, da tožnik na ta presečni dan ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge. Tožnik je na to odgovoril in priložil potrdilo FURS, iz katerega je razvidno, da ima plačane vse evidentirane davke in druge obvezne dajatve do dne 16. 4. 2019, ne pa da na dan oddaje vloge ni imel neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50 evrov ali več na dan oddaje vloge), pri čemer se šteje, da prijavitelj, ki je gospodarski subjekt, ne izpolnjuje obveznosti tudi, če nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge. Ob pregledu dokumentacije je komisija tako ugotovila neizpolnjevanje spornega pogoja. Tožnik o ugotovitvi, da na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev, na toženkin poziv ni podal nikakršnega pojasnila. Ker ni izpolnjeval vseh razpisnih pogojev, je bilo njegovo vlogo treba zavrniti, vse navedeno je obrazloženo v izpodbijanem sklepu. Tožnikova predložitev potrdila FURS z dne 5. 8. 2019 je v nasprotju s tretjim odstavkom 20. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Tožnik je bil v postopku izrecno pozvan k predložitvi dokazila. V postopku ni prišlo do nobenega neskladja med podatki uradne evidence FURS, ki jih je pridobila komisija, in tistimi, na katera se sklicuje tožnik, zato je navedba, da se tožnik ne strinja s potrdilom FURS z dne 11. 3. 2019, brezpredmetna. Tožnik je pridobil potrdilo zgolj o tem, da je imel v času oddaje vloge plačane davke in druge dajatve, ne pa tudi o tem, ali je imel na dan oddaje vloge predložene vse obračune davčnih odtegljajev za relevantno obdobje. Tožnik sicer podaja predlog za opravo poizvedbe pri FURS, vendar v tej zvezi ne predloži nobenega dokazila. Toženka je pridobila pojasnilo FURS z dne 19. 9. 2019, ki potrjuje, da tožnik na dan 18. 12. 2018 ni imel predloženih vseh obračunov davčnega odtegljaja za relevantno obdobje, kar ni sporno.

4Tožba ni utemeljena.

5Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je bila tožnikova vloga za sofinanciranje zavrnjena, ker je toženka na podlagi informacij FURS ugotovila, da tožnik ni dokazal, da izpolnjuje pogoj, da nima neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti. S tem je bil tožnik v postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa seznanjen ter pozvan k izjasnitvi in predložitvi dokazov o nasprotnem, vendar tožnik o tem ni posredoval ustreznih dokazil. Tožnik se glede na tožbene argumente ne strinja s tem, da nima neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti, tožbi prilaga po prejemu izpodbijanega sklepa prejeto potrdilo FURS o nasprotnem. Toženka v upravnem sporu navaja, da tožnik na dan oddaje svoje vloge ni imel predloženih vseh relevantnih obračunov davčnih odtegljajev, v tej zvezi pa kljub pozivu v postopku ni podal nobenih pojasnil. Sodišče tozadevno pritrjuje toženki: sporni razpisni pogoj je jasen. Po njem se šteje, da prijavitelj, ki je gospodarski subjekt, pogoja ne izpolnjuje tudi, če nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge; toženka je v postopku ugotovila, da tožnik ni imel predloženih vseh relevantnih obračunov davčnih odtegljajev, s tem ga je seznanila in mu dala možnost izjave; tožnik se o tem ni izjavil in dokazal nasprotnega (česar s tožbo niti ne prereka); dokazni predlog tožnika, podan v tej zvezi, tj. listinski dokaz s potrdilom FURS z dne 5. 8. 2019 pa sodišče zavrača kot nedovoljeno tožbeno novoto (kot to ugovarja že toženka v svojem odgovoru na tožbo), saj tožnik sam navaja, da ga je prejel po prejemu izpodbijanega akta, in torej niti ne gre za nov dokaz v pravem pomenu besede (torej takšen, ki je obstajal že v času izdaje izpodbijanega akta, vendar se zanj ni vedelo) niti tožnik za predložitev šele v upravnem sporu ne podaja upravičenih razlogov (glede na to, da je bil o tej odločujoči okoliščini seznanjen že v upravnem postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa, ni razloga, da se je lotil pridobivanja potrdil FURS šele po prejemu izpodbijanega sklepa, kot to navaja sam v tožbi). Kolikor tožnik s svojimi tožbenimi navedbami v tej zvezi samo negira neizpolnjevanje spornega pogoja (tj. da nima neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti), pa sodišče izpostavlja, da je treba upoštevati tudi drugi del ubeseditve tega pogoja, tj. da se šteje, da ta pogoj ni izpolnjen, če prijavitelj nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev v relevantnem obdobju, kar ravno izpostavlja toženka in česar tožnik v upravnem sporu ne prereka. Dejansko stanje v tej zvezi tako po presoji sodišča ni napačno ugotovljeno. Dokazni predlog s poizvedbo pri FURS zato sodišče zavrača kot nepotreben.

6Tožnik v tožbi nadalje trdi, da bi mu morala toženka pred izdajo izpodbijanega akta dati možnost izjasnitve z njegovim neposrednim zaslišanjem. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je bil tožnik pred izdajo izpodbijanega sklepa v okviru vsebinske obravnave njegove vloge pozvan k izjasnitvi in predložitvi dokazov (česar tožnik v tožbi ne zanika), nakar je sicer podal dopolnitev svoje vloge, vendar pa ni posredoval ustreznih dokazil. Tožnik s svojimi tožbenimi navedbami ne zatrjuje, da bi že v upravnem postopku podal predlog za lastno zaslišanje, ki pa nezakonito ne bi bil izveden; na kakšni drugi osnovi naj bi bila toženka dolžna tožniku dati „možnost izjasnitve oz. dopolnitve vloge z neposrednim zaslišanjem tožnika“, pa tožnik v svoji tožbi ne pojasni. Poleg tega pa je tožniku, kot rečeno, bila dana možnost izjave pred izdajo izpodbijanega sklepa. Pri tem sodišče izpostavlja tudi, da je treba razlikovati med podajanjem navedb in izjav ter dopolnjevanjem vlog v postopku (kar se dela z vlogami, podanimi pisno ali ustno na zapisnik) ter izvajanjem dokazov o dejstvih (kamor sodi tudi zaslišanje strank), kar pa tožnik zanemari, ko navaja, da bi moral imeti možnost izjave s svojim neposrednim zaslišanjem. Glede na navedeno sodišče zavrača tudi tozadevne tožnikove navedbe, kot nedopustno tožbeno novoto pa zavrača tudi v upravnem sporu podani predlog za zaslišanje tožnika.

7Za sodno presojo tako ostane le še tožbeni argument, da razlogi za zavrnilni sklep niso dovolj dobro obrazloženi in so sami s seboj v nasprotju, saj tožnik izpolnjuje vse razpisne pogoje. Sodišče ta tožbeni argument zavrača kot pavšalen, saj je povsem nekonkretiziran in je v tožbi le navržen.

8Po povedanem je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, tožbeni ugovori pa so neutemeljeni. Ker sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

9Sodišče je odločilo na nejavni seji, ker so bili pravnoupoštevni dokazi izvedeni in pravilno presojeni že v upravnem postopku, izvedbo dokazov, ki jih tožnik predlaga v upravnem sporu, pa je sodišče iz zgoraj navedenih razlogov zavrnilo (2. alinea drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

10Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.