VSL Sklep II Cp 582/2020

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Predlagatelj je zoper nasprotno udeleženko vložil predlog za delitev nepremičnin parc. št. 284/3, 284/7 in 284/8, vse k.o. X, ki v naravi predstavljajo stanovanjsko hišo na Ulici 1 s pripadajočim zemljiščem, v zemljiški knjigi pa so vpisane kot solastnina udeležencev, vsakega do 1/2. Nato je nasprotna udeleženka vložila nasprotni predlog za razdelitev nepremičnine parc. št. 264/4 k. o. Y, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo na naslovu Cesta 2, za katero zatrjuje, da tako kot nepremičnine, katerih delitev zahteva predlagatelj, sodi v njuno skupno premoženje. Sodišče prve stopnje zadev ni združilo v skupno obravnavanje. V zadevi, ki jo obravnava na podlagi predloga v tem postopku nasprotne udeleženke pod opr. št. N 259/2019, je izdalo sklep o prekinitvi postopka in napotitvi predlagateljice (v tej zadevi nasprotne udeleženke) na pravdo zaradi ugotovitve, da sodijo vlaganja v stanovanjsko hišo Cesta 2, v skupno premoženje udeležencev in da znaša njen delež na hiši 1/2. Z izpodbijanim sklepom pa je odločilo, da se nepravdni postopek prekine za 30 dni od pravnomočnosti napotitvenega sklepa v zadevi N 259/2019 oziroma do pravnomočno zaključenega pravdnega postopka, začetega po napotitvenem sklepu v zadevi N 259/2019.

2Pritožuje se predlagatelj, navaja, da iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga višjemu sodišču, naj razveljavi sklep o prekinitvi postopka in nasprotni udeleženki naloži v plačilo vse stroške v zvezi s pritožbo. Meni, da sodišče nima podlage ne v dejanskem stanju ne v zakonu, da bi prekinilo postopek. V tem postopku ni bilo ugotovljeno nobeno predhodno vprašanje, učinki drugega postopka pa se ne morejo prenašati na ta postopek. Sodišče je postopek prekinilo iz razlogov, ki v tem postopku sploh niso uveljavljani, še manj izkazani. V zadevi I Cp 2165/2016, na katero se sklicuje sodišče, ni šlo za primerljivo situacijo, saj je bil tam postopek prekinjen zaradi razlogov, ki so se izkazali tekom postopka, ne iz razlogov, ki bi se izkazali v drugem postopku. V tem postopku ni nič spornega: ni sporna višina deležev na solastnih nepremičninah in da jih v naravi ni mogoče razdeliti. Nasprotna udeleženka je vložila nasprotni predlog za delitev nepremičnin zgolj iz razloga, da bi preprečila oziroma zavlekla delitev nepremičnin, kar predstavlja zlorabo procesnih pravic. Do pravnomočne odločitve pravdnega sodišča na podlagi tožbe, ki bo eventuelno vložena na podlagi napotitvenega sklepa v zadevi N 259/2019, sodišče nima nobene podlage, da bi trdilo, da predstavlja parc. št. 264/4 k. o. Y njuno skupno premoženje. V tej fazi postopka se je sodišče dolžno opreti na podatke zemljiške knjige, ti pa ne izkazujejo, da bi nasprotna udeleženka imela kakršnekoli pravice na parc. št. 264/4 k. o. Y.

3Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila. Poudarja, da obe nepremičnini predstavljata skupno premoženje nje in predlagatelja, o delitvi katerega še ni bilo odločeno. O premoženju, ki je predmet delitve v tej zadevi, ni nobene sodne odločbe, notarskega zapisa ali drugega overjenega sporazuma, iz katerega bi izhajala ugotovitev o obsegu skupnega premoženja in njegovi delitvi. Dokler obseg skupnega premoženja ni nesporno določen, delitve premoženja med bivšima zakoncema ne more biti. Zato je sodišče ravnalo pravilno, ko je prekinilo postopek. Nadaljevanje postopka pred ugotovitvijo kaj dejansko sodi v skupno premoženje, bi lahko pripeljalo v situacijo, da bi bilo skupno premoženje nepravično razdeljeno. Z nasprotnim predlogom želi doseči pravično razdelitev skupnega premoženja in je očitek, da je predlog vložila zaradi zavlačevanja postopka, zlonameren. Obširno pojasnjuje zakaj meni, da nepremičnina parc. št. 264/2 k. o. Y sodi v skupno premoženje.

4Pritožba ni utemeljena.

5Postopek v tej zadevi se je pričel pred 15. aprilom 2019, ko je pričel veljati „novi“ Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1), zato se bo skladno s prvim odstavkom 216. člena ZNP-1 dokončal po določbah "starega" Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).

6V nepravdnem postopku za delitev stvari ali skupnega premoženja lahko sodišče odloči o delitvi le, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev (drugi odstavek 118. člena ZNP), če pa je med udeleženci spor o predmetu delitve ali velikosti njihovih deležev, jih sodišče napoti na pravdo po določbah 9. in 10. člena ZNP (tretji odstavek 118. člena ZNP). Že iz laičnega odgovora nasprotne udeleženke na predlagateljev predlog za delitev solastne nepremičnine izhaja, da nasprotna udeleženka zatrjuje, da hiša na Ulici 1 predstavlja skupno premoženje nje in predlagatelja ter da v skupno premoženje sodi tudi nepremičnina Cesta 2. V postopku za delitev solastne nepremičnine se razdeli posamezna nepremičnina oziroma sklop nepremičnin, v postopku za delitev skupnega premoženja pa sodišče odloči, kateremu od udeležencev se dodelijo posamezne stvari, ki spadajo v skupno premoženje, glede na potrebe udeležencev in glede na njihove upravičene interese na posameznih stvareh, kot izhajajo iz zakona ali iz namena posameznih stvari (128. člen ZNP). Zato je vprašanje, ali sodijo nepremičnine na naslovu Ulica 1 v skupno premoženje predlagatelja in nasprotne udeleženke, predhodno vprašanje. Glede na to, da nasprotna udeleženka zatrjuje, da hiša Ulica 1 ni njuno edino skupno premoženje, tudi v tem postopku obstoji spor o predmetu delitve. Skupno premoženje razvezanih zakoncev se mora obravnavati enotno. To pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje, če ne bi že v drugem postopku sprejelo sklepa o napotitvi na pravdo za ugotovitev obsega skupnega premoženja strank tega postopka in deležev na skupnem premoženju, to storiti v tem postopku. Ker je sklep o napotitvi na pravdo glede obsega in deležev na skupnem premoženju predlagatelja in nasprotne udeleženke že izdan, ne bi bilo smiselno na pravdo glede obsega njunega skupnega premoženja eno od strank napotiti še v tem postopku. Se pa zastavlja vprašanje smotrnosti takega ravnanja sodišča. Podani so namreč vsi pogoji za združitev obeh postopkov v skupno obravnavanje.

7Pritožba zmotno meni, da obravnavana zadeva ni primerljiva z zadevo VSL I Cp 2165/2016. Razlika je le v tem, da v primerjani zadevi očitno ni bilo vloženih več predlogov za delitev stvari, glede nepremičnin, ki po trditvah nasprotne udeleženke sodijo v skupno premoženje nje in predlagatelja, pa zaenkrat formalno tečeta dva ločena postopka. Vsebinsko gre za primerljivi zadevi: tako kot je bilo v primerjani zadevi, je tudi v tej zadevi sporno, kaj sploh sodi v skupno premoženje strank postopka za delitev nepremičnin. V primeru spora o tem, kaj sodi v skupno premoženje bivših zakoncev, vknjižba (so)lastniških deležev v zemljiški knjigi ni merodajna in se predlagatelj neutemeljeno sklicuje nanjo.

8Neutemeljen je tudi očitek nasprotni udeleženki, da zavlačuje postopek in zlorablja procesne pravice. Pravica uveljavljati lastninsko pravico iz naslova skupnega premoženja ne zastara, očitno nasprotna udeleženka svoje pravice uveljavlja, ker je predlagatelj vložil predlog za delitev hiše, v kateri nasprotna udeleženka živi že desetletja.

9Sodišče prve stopnje je torej v izpodbijanem sklepu pravilno zaključilo, da med predlagateljem in nasprotno udeleženko ni soglasja glede obsega njunega skupnega premoženja in da je treba postopek prekiniti do takrat, ko se bo ugotovilo, kaj sodi v njuno skupno premoženje ter kakšni so deleži na njem. Pravilno in popolno je ugotovilo dejstva, ki so relevantna za izpodbijano odločitev o prekinitvi postopka in sprejelo materialnopravno pravilno odločitev. Procesnih kršitev pritožba ne uveljavlja konkretizirano, uradoma upoštevnih procesnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)¹, pa ni. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP).

10Pravna podlaga za izrek o stroških pritožbenega postopka je prvi odstavek 165. člena ZPP. Ker zakon ne določa drugače, trpita predlagatelj in nasprotna udeleženka vsak svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 35. člena ZNP).

¹ ZPP se v tem postopku uporablja na podlagi 37. člena ZNP.