UPRS Sodba I U 893/2019-9

I. Tožbi se ugodi, odločba Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 4213-207/2018-3 z dne 26. 7. 2018 se odpravi v 2. in 3. točki izreka ter se zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski davčni organ odločil, da se tožniku za leto 2017 obveznosti iz kmetijstva ne odmerijo (tč. 1. izreka), v davčno osnovo za odmero dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti za isto leto pa se mu všteva 495,31 EUR katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj (tč. 2. izreka) ter se mu za isto leto določi davčna osnova od drugih dohodkov iz 70. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh‑2) v višini 4.474,16 EUR in obračuna in odtegne predhodna akontacija dohodnine, ki se šteje za akontacijo, pripisano tem dohodkom, v višini 447,41 EUR (tč. 3. izreka), z izpodbijano odločbo pa se nadomesti prej izdana odločba št. DT 4213-0964-03427/2018 z dne 22. 5. 2018 o odmeri obveznosti iz kmetijstva za isto leto (tč. 4. izreka). Odločeno je bilo tudi, da posebni stroški niso nastali ter da pritožba ne zadrži izvršitve izpodbijane odločbe (tč. 5. in 6. izreka).

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se je tožnik pritožil zoper prvotno izdano odločbo z dne 22. 5. 2018, ker so bili v osnovi upoštevani tudi katastrski dohodki parcel, ki so bile 30. 6. 2017 že v lasti njegovega sina. Ob reševanju pritožbe je organ spoznal, da so tožnikove navedbe v tej zvezi utemeljene, saj je bil od 30. 6. 2017 zemljiškoknjižni lastnik enajstih spornih parcel tožnikov sin, A.A., zato je prvotno odločbo nadomestil z izpodbijano. Organ citira določila 129., 69. in 70. člena ZDoh-2 ter 313., 315. in 316. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2). Akontacijo dohodnine je organ ugotovil na podlagi podatkov o zavezancu, katastrskem dohodku, podatku o številu panjev in pavšalni oceni dohodka na panj ter podatkov o priznanih oprostitvah na dan 30. 6. 2017. Člani tožnikovega gospodinjstva vključno s tožnikom na presečni dan dosegajo več kot 200 EUR skupnega dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. Davčna osnova tožnika od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj za leto 2017 znaša 495,31 EUR, in sicer od kmetijskih in gozdnih zemljišč 31,41 EUR ter od vina 463,90 EUR. Skupni katastrski dohodek in pavšalna ocena dohodka na panj vseh članov kmečkega gospodinjstva sta za leto 2016 znašala 3.747,28 EUR, za leto 2017 pa znašata 2.096,39 EUR, torej 1.650,89 EUR manj, zato znaša davčna osnova od katastrskega dohodka z vključenim katastrskim dohodkom posebnih kultur in pavšalne ocene dohodka na panj za leto 2017 na tožnika 495,31 EUR. Davčna osnova od drugih dohodkov na tožnika za leto 2017 znaša 4.474,16 EUR, predhodna akontacija dohodnine na tožnika pa znaša 447,41 EUR, vse ob upoštevanju treh članov kmečkega gospodinjstva. Ker je davčna osnova od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj nižja od 10% povprečne plače v Sloveniji za leto 2016, se tožniku akontacija dohodnine za leto 2017 odmeri po 0% stopnji.

3Drugostopenjski davčni organ je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo in pritrdil njenim razlogom. Tožnik je v pritožbi ugovarjal, da ni član kmečkega gospodinjstva na naslovu ..., saj z ženo bivata v lastnem stanovanju, o čemer je predložil potrdilo iz gospodinjske evidence, zato se mu katastrski dohodek od vina in davčna osnova od drugih dohodkov ne bi smela upoštevati v davčni osnovi. Po podatkih davčnega organa pa je bil tožnik na dan 30. 6. 2017 član kmečkega gospodinjstva, katerega člana sta bila še B.B. in A.A.. Zato se je tožniku, za katerega se šteje, da opravlja osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost (je lastnik zemljišč), pripisal sorazmerni del dohodka in drugih dohodkov glede na število zavezancev v kmečkem gospodinjstvu. Ugovor, da tožnik ni član kmečkega gospodinjstva, je neutemeljen, saj drugostopenjski organ po vpogledu v REN ugotavlja, da se na naslovu ... nahaja stavba, z delom stavbe stanovanjem in da je tožnik četrtinski lastnik tega dela stavbe, iz tega pa izhaja, da se na omenjenem naslovu nahaja stanovanje v samostoječi stavbi z enim stanovanjem, kar posledično pomeni, da so pogoji, ki opredeljujejo kmečko gospodinjstvo po 69. členu ZDoh-2, izpolnjeni.

4Tožnik vlaga tožbo iz tožbenih razlogov nepravilne uporabe materialnega prava ter nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Povzema potek davčnega postopka in citira zakonska določila. Navaja, da je že v svoji pritožbi zoper prvotno odločbo z dne 22. 5. 2018 navedel, da na presečni dan ni bil zemljiškoknjižni lastnik spornih 11 parcel. Gre za kmetijska in gozdna zemljišča, na katerih se pretežno nahajajo vinogradi, o čemer tožnik prilaga izpiske iz GURS. Tožnik je sicer solastnik nepremičnine parc. št. 294/8 k.o. ... do ¼, vendar pa le-ta v naravi predstavlja pozidano (stavbno) zemljišče, na katerem se nahaja stanovanjska stavba z naslovom .... Po relevantnih predpisih se katastrski dohodek od stavbnih zemljišč ne ugotavlja, tudi iz izpiska GURS pa izhaja, da za to nepremičnino katastrski dohodek znaša 0,00 EUR, torej se ne obračunava. Četudi so torej tožnik, žena B.B. in A.A. na naslovu ... stalno prijavljeni in so solastniki te nepremičnine, pa se na tem zemljišču več kot očitno ne opravlja in ne more opravljati kmetijska in gozdarska dejavnost. Poleg tega pa se na tej nepremičnini nahajata dve ločeni gospodinjstvi, eno od tožnika in žene, drugo od sina in njegove družine. Tožnik o tem prilaga potrdili UE Maribor. S sinovo dejavnostjo tožnik in žena nimata nič, prebivajo v ločenih gospodinjstvih (četudi v isti hiši), poleg tega pa je tožnik tudi upokojen, o čemer prilaga obvestilo ZPIZ. Tožnik predloži tudi zemljiškoknjižne izpiske za predmetne nepremičnine. Sodišču predlaga, naj razsodi, da je izpodbijana odločba nezakonita in se njena 2. točka izreka spremeni tako, da se tožniku v davčno osnovo ne všteva nobenega katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj, ter da se njena 3. točka izreka spremeni tako, da se tožniku za leto 2017 ne določi nobena davčna osnova od drugih dohodkov iz. 70. člena ZDoh-2 ter da se ne obračuna in odtegne nobene predhodne akontacije. Podredno predlaga, naj se izpodbijana odločba v 2. in 3. točki izreka odpravi ter zadeva vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Zahteva tudi povračilo „pravdnih“ stroškov.

5Toženka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitve upravnih odločb ter predlaga zavrnitev tožbe kot neutemeljene.

6Tožba je utemeljena.

7Skladno z 69. členom ZDoh-2 se za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti štejejo vsi dohodki v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo na kmečkem gospodinjstvu, pri čemer je kmečko gospodinjstvo skupnost ene ali več fizičnih oseb, članov enega ali več gospodinjstev, evidentiranih na istem naslovu, ki so na dan 30. junija v davčnem letu po predpisih o prijavi prebivališča stalno ali začasno prijavljene na tem naslovu ter se vsaj za enega ali več članov kmečkega gospodinjstva šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost po določbah tega zakona in njihov skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti znaša najmanj 200 eurov. Šteje se, da v okviru kmečkega gospodinjstva opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost člani kmečkega gospodinjstva, ki so na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja, vpisani v zemljiški knjigi oziroma zemljiškem katastru kot med drugim lastniki kmetijskega ali gozdnega zemljišča. Po 70. členu ZDoh-2 pa se za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti štejejo potencialni tržni dohodki od pridelave na zemljiščih oziroma v panjih in drugi dohodki, ki so plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in druga plačila iz naslova državnih pomoči, prejeta v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti; tudi v zvezi z drugimi dohodki iz 70. člena je torej relevantno, da gre za opravljanje osnovne kmetijske oz. gozdarske dejavnosti.

8Iz povzetka razlogov izpodbijane odločbe v odločbi drugostopenjskega davčnega organa izhaja, da naj bi prvostopenjski organ ugotovil, da se šteje, da tožnik opravlja osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost (je lastnik zemljišč), pri čemer pa drugostopenjski organ dodaja še, da so izpolnjeni tudi pogoji po 69. členu ZDoh-2, ki opredeljujejo kmečko gospodinjstvo, saj je tožnik četrtinski lastnik nepremičnine, na naslovu katere se nahaja stanovanje v samostoječi stavbi z enim stanovanjem.

9Tožnik je že v svoji pritožbi zoper izpodbijano odločbo ugovarjal, da v preteklih letih ni opravljal osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, saj je upokojenec, in da ni član kmečkega gospodinjstva, saj biva sam z ženo v lastnem stanovanju. S tožbo te ugovore ponavlja in podrobneje opredeli, ko navede in predloži dokaze, da na relevanten presečni datum ni bil lastnik spornih parcel, ki predstavljajo kmetijska in gozdna zemljišča z vinogradi, in da se s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo ne ukvarja ter da je upokojen. Obenem pa navaja in dokazuje tudi, da so z ženo in sinom sicer solastniki nepremičnine, na kateri stoji stanovanjska stavba, vendar pa gre za stavbno zemljišče brez katastrskega dohodka, poleg tega pa s sinom bivajo v ločenih gospodinjstvih. S tem tožnik v okviru s pritožbo uveljavljanih ugovorov (ki so bili podani širše od tega, kar je drugostopenjski organ povzel v svoji odločbi¹), izpodbija dve predpostavki, na katerih temelji izpodbijana odločba, in sicer (i) da se tožnik ukvarja z osnovno kmetijsko oz. gozdarsko dejavnostjo ter (ii) da se na presečni datum šteje za člana kmečkega gospodinjstva.

10Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi prvostopenjski davčni organ ugotavljal kakršnekoli okoliščine, ki bi narekovale zaključek, da se tožnik ukvarja z osnovno kmetijsko oz. gozdarsko dejavnostjo. Ravno nasprotno, davčni organ je ugotovil, da tožnik ni lastnik spornih 11 parcel, ne navaja pa davčni organ, da bi bil tožnik lastnik, zakupnik ali druge vrste uporabnik nepremičnin, ki bi bile relevantne. Drugostopenjski davčni organ v svojem povzetku izpodbijane odločbe sicer navaja, da je tožnik „lastnik zemljišč“, vendar to iz izpodbijane odločbe ni razvidno, ravno tako pa ni razvidno, katera zemljišča so pri tem mišljena. Če naj se šteje, da tožnik opravlja osnovno kmetijsko oz. gozdarsko dejavnost kot član kmečkega gospodinjstva, ki je na presečni dan lastnik kmetijskega ali gozdnega zemljišča, je treba to pravnorelevantno dejstvo najprej ugotoviti, ob hkratnem ovrednotenju pomena tožnikovega upokojenskega statusa za to vprašanje.

11Nadalje pa iz izpodbijane odločbe tudi ne izhaja, da bi prvostopenjski davčni organ ugotavljal, član katerega kmečkega gospodinjstva naj bi bil tožnik. Iz drugostopenjske odločbe pa v tej zvezi izhaja, da je tožnik solastnik nepremičnine, na kateri se nahaja stavba z enim stanovanjem; kako naj bi bilo to stvarnopravno (so)lastništvo relevantno za presojo, ali so tožnik in druge fizične osebe, člani enega ali več gospodinjstev, evidentirani na istem naslovu in na presečni dan stalno oz. začasno prijavljeni na tem naslovu ter se za vsaj eno od teh oseb šteje, da opravlja osnovno kmetijsko ali gozdarsko dejavnost, ni jasno. Tako tudi dejstva v zvezi z drugo merodajno predpostavko niso bila ugotovljena.

12Glede na to, da po navedenem dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, saj so bila dejstva v bistvenih točkah nepopolno ugotovljena, je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo v izpodbijani 2. in 3. točki izreka ter zadevo v skladu s tretjim odstavkom istega člena v tem delu vrnilo organu, ki je to odločbo izdal, v ponovni postopek.

13Sodišče je odločilo na seji, brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom (1. alinea drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

14Glede na to, da je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Sodišče mu je priznalo stroške v znesku 285,00 EUR, povečano za 22 % DDV, skupaj 347,70 EUR, saj je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal odvetnik. Stroške je toženka dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

¹ Drugostopenjski organ je v svoji odločbi navedel, da naj bi se tožnik pritožil le z ugovorom, da ni član kmečkega gospodinjstva, češ da z ženo bivala v lastnem stanovanju.