VSC Sodba Cp 198/1993

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se spremeni tako, da se ugodi tožbenemu zahtevku in mora toženka E. S. v 8 dneh pod pretnjo izvršbe odklopiti vodovodni priključek za dovajanje vode na nepremičnino vl. št. 214 k. o. ... iz vodovodnega omrežja Zg. ..., katerega soinvestitorji so tožniki A. K., I. K., A. P. in M. P.

II. Toženka mora tožnikom nerazdelno povrniti pravdne stroške v znesku 57.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 12. 1992 dalje do dneva plačila v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

III. Toženka mora povrniti tožnikom nerazdelno tudi pritožbene stroške v znesku 16.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi ob 20. 5. 1993 dalje do dneva plačila v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem mora toženka odklopiti svoj vodovodni priključek na Krajevno vodovodno omrežje, katerega soinvestitorji so tudi vsi štirje tožniki. Zavrnitev zahtevka opira sodišče prve stopnje na dokazno oceno, da je toženka pridobila pravico priključka na vodovod od soinvestitorja M. G. in tako namesto njega vstopila v vodovodno družbo, ne glede na to, da kapaciteta vodovodnega zajetja zadošča ne le za vse tožnike in toženko temveč tudi za več gospodinjstev. Končno sodišče prve stopnje tudi ugotavlja, da vodovodno omrežje ni v celoti last podpisnikov sporazuma, ker je precejšnja sredstva prispevala tudi krajevna skupnost.

2Proti zavrnitvi zahtevka se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Opozarja na določbo točke 10 sporazuma o gradnji vodovodnega omrežja v Zg. ... z dne 10. 3. 1982 s katerim so se investitorji med drugim dogovorili, da je dopustna naknadna priključitev drugih lastnikov nepremičnin le s soglasjem vseh investitorjev. Po tem dogovoru je izključena ne le priključitev novega uporabnika vode, temveč tudi ne dovoli prenosa pravice do odjema vode na koga izven kroga investitorjev. Krajevna skupnost je prispevala za vodovod le manjša sredstva, kar pa ne pomeni, da so pravice in obveznosti investitorjev po 10. členu okrnjene. Tudi če je brat toženke res začasno odstopil pravico do odjema vode toženki, takšen odstop nasprotuje določbi 10. čl. omenjenega sporazuma. Sicer pa tožniki dvomijo da se toženkin brat ne oskrbuje iz spornega vodovoda. Iz pritiska vode pri M. G. tega vsekakor ni mogoče zaključiti. Tožniki še poudarjajo, da ni njihov namen doseči da toženka povrne del sredstev za gradnjo vodovoda, temveč preprečiti, da bi zaradi toženkine porabe tožnikom zmanjkalo vode. Predlagajo, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi podrejeno, da sodbo razveljavi ter zadevo vrne prvemu sodišču v novo sojenje.

3Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4Pritožba je utemeljena.

5Med pravdnimi strankami ni sporno, da so tožniki štirje izmed enajstih investitorjev, ki so se dogovorno združili zaradi vlaganja dela in sredstev v zgraditev skupnega vodovoda, po zgraditvi pa tudi zaradi skupnega upravljanja vodovoda v Zg. ... . Gre tedaj za združevanje sredstev in dela po pravilih družbene pogodbe, urejene v bivšem Občem državljanskem zakoniku v paragrafih 1175 do 1216. Za odločitev o tem, ali eden izmed družbenikov sme pravno veljavno prenesti (trajno ali začasno) pravice in obveznosti iz takšne družbe na tretjo osebo, je potrebno uporabiti določbe pravnih pravil paragrafa 1201 ODZ. Po tem določilu se družba brez izrecnega ali molče izraženega soglasja članov družbe drugemu ne sme zavezati. Ob pravilni uporabi teh pravnih pravil je tedaj zaključiti, da je družbenik M. G. mogel veljavno prenesti pravice in obveznosti v zvezi z zgrajenim vodovodnim omrežjem na toženko le s soglasjem vseh družbenikov - investitorjev. V skladu s takšnim pravnim pravilom je tudi določba 10. člena omenjenega sporazuma družbenikov. Za odločitev, da je toženka veljavno pridobila pravico do vodovodnega priključka od M. G., sodišče prve stopnje ni navedlo nobene pravne podlage. Če pa bi ob ugotovljenih dejanskih ugotovitvah uporabilo še veljavna pravna pravila o družbeni pogodbi, bi moralo tožbenemu zahtevku ugoditi. Ob nespornih dejanskih ugotovitvah v prvostopni sodbi o družbenikih in o tem, da tožniki kot družbeniki niso soglašali s toženkinim pristopom k družbi (četudi bi le nadomestila enega člana) pa je pritožbeno sodišče lahko spremenilo prvostopno odločitev in tožbenemu zahtevku tožnikov, po katerem mora toženka odklopiti vodovodni priključek, ugodilo (člen 373/4 ZPP).

6Glede na spremenjeno odločitev pa mora toženka povrniti tožnikom za uspešno pravdo pravdne stroške, odmerjene na 57.000,00 SIT (člen 154/1 ZPP v zvezi s členom 166/2 ZPP); (za tožbo 160 točk, 5 obravnav po 80 točk, dva pripravljalna spisa 120 točk ter trajanje obravnav nad pol ure skupaj 60 točk, skupaj 860 točk po 60,00 SIT, kar znese 51.600,00 SIT, skupaj s takso za tožbo in sodbo tedaj 57.000,00 SIT). Toženka pa mora povrniti tožnikom tudi stroške uspešne pritožbe, ki znašajo 16.000,00 SIT (za pritožbo 160 točk po 60,00 SIT, kar je 9.600,00 SIT ter taksa za pritožbo 6.400,00 SIT).