VSL Sodba I Cp 1279/92

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"1. Tretjetoženi stranki Komunalnemu podjetju se prepoveduje, da bi priključila vodovodno napeljavo za potrebe domačije prvotoženke in drugotoženca na zasebno vodovodno napeljavo in sicer na vodovodno cev te napeljave, kjer le ta vodi preko javne poti parc. št. 777 k. o. ...

2. Toženci so dolžni prenehati z vsemi nadaljnimi deli za izvedbo vodovodnega priključka, opisanega v točki 1.

3. Toženci so nerazdelno dolžni povrniti tožnikom pravdne stroške v 15. dneh pod izvršbo."

zavrne.

Tožniki so dolžni tretjetoženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 24.650 SIT v 15 dneh pod izvršbo.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo prepovedalo tretjetoženi stranki Komunalnemu podjetju, da bi priključila vodovodno napeljavo za potrebe domačije prvotoženke in drugotoženca, na zasebno vodovodno napeljavo in sicer na vodovodno cev te napeljave, kjer le ta vodi preko javne poti parc. št. 777 k.o. ... Hkrati je tožencem naložilo, da so dolžni prenehati z vsemi nadaljnimi deli za izvedbo vodovodnega priključka. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna nerazdelno povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 41.256,00 SIT.

Zoper sodbo se pritožuje tretjetožena stranka in uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da tožniki niso aktivno legitimirani za vložitev tožbe. Sklicevanje tožnikov, da gre za zasebni vodovod je brezpredmetno, saj je voda, ki teče po vodovodu javna dobrina in teče iz rezervoarja in primarnega voda, ki ju je zgradilo Komunalno podjetje. Kot upravljalec je edino tretjetožena pooblaščenka in dolžna dajati soglasja za priključitev uporabnikov na omrežje. Povsem brezpredmetno je, kdo in s čigavimi sredstvi je izgradil sekundarni vod, važno je kdo z njim upravlja. Poleg tega pa 14. čl. Odloka o pogojih dobave in načinu odjema pitne vode na območju občine Grosuplje določa, da po končani gradnji uporabnik brezplačno prenese vodovodni priključek v upravljanje upravljalcu - Komunalnemu podjetju. Prav tako pa priključna trasa ne poteka preko parcel tožnikov. Prvostopno sodišče je napačno tolmačilo, da je tožeča stranka legitimirna na podlagi 42. čl. ZTLR, saj za to manjkata dva bistvena pogoja in sicer protipravnost in vzemirjanje. Dejansko stanje glede vodnih kapacitet je drugačno, kot je bilo leta 1988. Sedaj so kapacitete podvojene in je možno dodatno priključevanje novih odjemalcev. Prvostopno sodišče je tudi napačno tolmačilo 8. čl. Zakona o komunalnih dejavnostih.

Pritožba je utemeljena.

Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje napačno tolmačilo določila Odloka o pogojih dobave in načinu odjema pitne vode na območju občine Grosuplje iz katerih jasno izhaja, da je tretjetožena stranka Komunalno podjetje upravljalec objektov in naprav za zajemanje, dovajanje in čiščenje pitne vode v občini Grosuplje (2. čl. citiranega odloka), kamor spadajo tudi sekundarni priključki in vodovodni priključki z vodomeri (5. čl. citiranega odloka). V okvir upravljanja pa spada, kot izhaja iz navedenega odloka, tudi priključitev uporabnikov na vodovodno omrežje (7. čl.). Zato ni bistvenega pomena, kdo je lastnik oz. s čigavimi sredstvi je bil sekundarni vod izgrajen, kot je zmotno štelo prvostopno sodišče, ampak je bistvenega pomena, kdo je pooblaščen upravljati ter v posledici tega odločati o priključitvah na vodovodno omrežje, na kar pravilno opozarja pritožba. Prav tako pa je prvostopno sodišče napačno tolmačilo določbo 8. čl. Zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. l. SRS 8/82), saj prepoved razpolage v pravnem prometu s komunalnimi objekti in napravami, v danem primeru ne pomeni, da tretjetožena stranka ne more sama obremeniti napeljave, last tožeče stranke, ampak pomeni prepoved razpolage, prepoved prodaje ali kakšne druge odtujitve, kot pravilno trdi pritožba. Iz navedenih razlogov je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot je ravzidno iz izreka te sodbe (čl. 373 ZPP).

Odločitev o stroških postopka temelji na določilu čl. 166/2 v zvezi s čl. 154/1 ZPP. Stroški so odmerjeni v skladu s taksno in odvetniško tarifo.