UPRS Sodba I U 1847/2019-13

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 292/2016 z dne 21. 10. 2019 se odpravi v 2. točki izreka in se zadeva v tem obsegu vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške upravnega spora v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Tožena stranka je tožniku kot odvetniku z izpodbijanim sklepom Bpp 292/2016 z dne 21. 10. 2019 odmerila nagrado in stroške zastopanja v višini 1.761,92 EUR (1. točka izreka), v presežku pa njegov predlog zavrnila (2. točka izreka).

2Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil tožnik z odločbo tožene stranke Bpp 290/2016 z dne 30. 6. 2016 določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) upravičenki A.A. (v nadaljevanju upravičenka) za zastopanje na prvi stopnji v pravdni zadevi P 84/2016, ki je potekala pred Okrožnim sodiščem v Krškem. Tožnik je priglasil stroške za dejanja BPP, ki jih je opravil za upravičenko, pri čemer je toženka njegovemu predlogu delno ugodila. Tožniku je priznala nagrado od vrednosti predmeta 45.000,00 EUR, saj je sporen polovični delež nepremičnine, vrednost spornega predmeta na vlogah pa je navedena v višini 90.000,00 EUR glede na vrednost celotne nepremičnine. Odvetniku nista bili priznani nagradi za vložitev nasprotne tožbe in za vlogo v zvezi z nasprotno tožbo z dne 3. 9. 2016, saj upravičenki do BPP ni bila dodeljena BPP za nasprotno tožbo. Tožniku prav tako ni bila priznana nagrada za vlogo z dne 14. 4. 2017 v zvezi s preložitvijo naroka, ker po oceni toženke ni bila potrebna za konkretni postopek.

3Tožnik zoper zavrnilni del izpodbijanega sklepa vlaga tožbo in navaja, da zavrnitev predloga za nagrado za nasprotno tožbo in vlogi z dne 3. 9. 2016 in 14. 4. 2017 zanj ni sporna. Ne strinja pa se s tem, da mu je bila odmerjena nagrada le od polovične vrednosti spora, ki je bila ugotovljena v pravdni zadevi P 84/2016. Navaja, da je v navedeni zadevi tožnik B.B. navedel vrednost spora v višini 90.000,00 EUR, pri čemer upravičenka do BPP kot tožena stranka temu ni nasprotovala, pa tudi pravdno sodišče ni imelo pomislekov glede vrednosti spora. Toženka po tožnikovem prepričanju ni imela pravne podlage za samovoljno prepolovitev vrednosti spora v upravnem postopku odmere stroškov na 45.000,00 EUR.

4Navaja, da so se stroški v obravnavani zadevi odmerili od 1/2 vrednosti nepremičnine, kar je nepravilno, saj se po Zakonu o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in Odvetniški tarifi (v nadaljevanju OT) stroški odmerjajo od vrednosti spora in ne od vrednosti predmeta. Toženka je materialno pravo uporabila nepravilno, saj je bila predmetna nepremičnina pred pravdo v celoti vknjižena na ime upravičenke, zato se je tožbeni zahtevek glasil na ugotovitev, da spada nepremičnina s parc. št. 1379/1 k.o. ... v skupno premoženje zakoncev. Glede na navedeno je bila vrednost spora v tožbi pravilno postavljena in ugotovljena na 90.000,00 EUR, saj je šele po ugotovitvi obsega in vrste skupnega premoženja ter ugotovitve deležev obeh zakoncev, mogoč zahtevek na vpis solastninske pravice na skupnem premoženju.

5Tožnik zatrjuje, da je bil primarno vtoževan zahtevek, da spada celotna nepremičnina v skupno premoženje zakoncev, zaradi česar je bila navedena vrednost spora v višini 90.000,00 EUR. Navaja, da tožena stranka skladno s 26. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ni imela pravne podlage, da stroške in nagrado postavljenega odvetnika odmerja od drugačne vrednosti spora, kot je bila ugotovljena v pravdnem postopku. Upravičenki BPP namreč ni bila odobrena od vrednosti predmeta, ampak za pravdno zadevo P 84/2016, v kateri je bila navedena vrednost spora v višini 90.000,00 EUR. Poudarja, da sodišče v pravdni zadevi P 84/2016 ni odločalo le o nepremičnini s parc. št. 1379/1 k.o. ..., ampak tudi o nepremičnini s parc. št. 68 k.o. ... Po sodnih cenitvah znaša vrednost prve nepremičnine 83.000,00 EUR, vrednost druge nepremičnine pa 214.000,00 EUR, tako da je realna vrednost spora znašala 297.000,00 EUR, kar je bila tudi vrednost sklenjene sodne poravnave. Navaja, da je že sam tožnik v navedeni pravdni zadevi višal zahtevek, ki se je nanašal na delitev skupnega premoženja. Sodišču predlaga, da izvede predlagane dokaze in izpodbijani sklep v 2. točki izreka odpravi ter vrne zadevo toženi stranki v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

6Toženka in stranka z interesom na tožbo nista odgovorili.

7Tožba je utemeljena.

8V obravnavanem primeru je sporna vrednost obravnavanega predmeta, od katere je toženka tožniku kot odvetniku odmerila nagrado za zastopanje upravičenke v okviru dodeljene BPP.

9Pravna podlaga obravnavanega primera izhaja iz 4. člena OT, ki v prvem odstavku določa, da je vrednost storitve določena s številom točk. Drugi odstavek 4. člena OT določa, da če vrednost storitve ni določena s številom točk, jo določi odvetnik s številom točk, glede na vrednost obravnavanega predmeta po lestvici iz tarifne številke 18 posebnega dela tarife. Tretji odstavek 4. člena OT določa, da odvetnik določi vrednost obravnavanega predmeta po višini, ki jo navede stranka oziroma drugi udeleženci postopka.

10V obravnavanem primeru je bila upravičenki dodeljena BPP za pravdno zadevo P 84/2016, ki je potekala pred Okrožnim sodiščem v Krškem. OT za pravdni postopek v 1. točki tar. št. 18 (na katero se navezujejo tudi nagrade za sestavljanje vlog po tar. št. 19 OT in za zastopanje po tar. št. 20 OT), določa, da se odmera nagrade za sestavljanje tožbe v pravdnem postopku določi glede na vrednost obravnavanega predmeta po lestvici. ZPP v prvem odstavku 44. člena določa, da če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, pa tožeča stranka v tožbi navede, da je pripravljena namesto izpolnitve zahtevka sprejeti določen denarni znesek, se vzame kot vrednost spornega predmeta ta znesek. Drugi odstavek 44. člena ZPP določa, da je v drugih primerih, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi.

11Sodišče ugotavlja, da je bil v obravnavani zadevi tožnik kot odvetnik določen za zastopanje upravičenke na prvi stopnji v pravdni zadevi P 84/2016 pred Okrožnim sodiščem v Krškem, ki je potekala po določilih ZPP. Iz upravnega spisa je razvidno, da je tožnik v navedeni pravdni zadevi določil vrednost spornega predmeta na 90.000,00 EUR, pri čemer se je tožbeni zahtevek glasil na ugotovitev, da spada nepremičnina s parc. št. 1379/1 k.o. ... v skupno premoženje pravdnih strank, ter da znaša solastniški delež vsake pravdne stranke na navedeni nepremičnini do 1/2. Upravičenka do BPP je kot tožena stranka v navedeni pravdni zadevi skupaj z odgovorom na tožbo vložila tudi nasprotno tožbo, v kateri je postavila zahtevek v zvezi s tožnikovo nepremičnino v Nemčiji. Tožnik je z vlogo z dne 27. 4. 2018 spremenil tožbo in kot podrejeni zahtevek uveljavljal dajatveni zahtevek na izplačilo denarnega zneska, vendar se je slednji nanašal tudi na zahtevek iz nasprotne tožbe. Navedena pravdna zadeva se je v zvezi s tožbenima zahtevkoma iz tožbe in nasprotne tožbe zaključila s sodno poravnavo z dne 18. 9. 2019, pri čemer med strankama ni spora, da upravičenki BPP ni bila dodeljena za zastopanje v zvezi z nasprotno tožbo.

12Sodišče po povedanem ugotavlja, da je bil v navedeni pravdni zadevi postavljen tožbeni zahtevek na ugotovitev, da spada celotna nepremičnina s parc. št. 1379/1 k.o. ... v skupno premoženje pravdnih strank, ter da znaša delež vsake pravdne stranke na navedeni nepremičnini do 1/2. Navedeno po presoji sodišča narekuje upoštevanje vrednosti spornega predmeta v višini, kot jo je navedel tožnik v tožbi in kot jo je sprejelo sodišče v pravdni zadevi P 84/2016. V navedeni pravdi je bila namreč zahtevana ugotovitev, da spada celotna nepremičnina s parc. št. 1379/1 k.o. ... v skupno premoženje, zato po presoji sodišča ni mogoče govoriti o sporu samo glede 1/2 vrednosti navedene nepremičnine. Takšna je tudi sodna praksa drugih sodišč.¹

13Sodišče še dodaja, da v vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi ni mogoče všteti vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi, v zvezi s katero je bila sklenjena tudi sodna poravnava, saj je bila upravičenki v tej zadevi dodeljena le BPP za vložitev tožbe. Prav tako pri določitvi vrednosti spornega predmeta ni mogoče upoštevati podrejenega tožbenega zahtevka, saj se podrejeni tožbeni zahtevek v obravnavanem primeru po presoji sodišča ne nanaša na nadomestno izpolnitev v smislu prvega odstavka 44. člena ZPP² in je postavljen v zvezi z zahtevkom iz nasprotne tožbe. Sodišče po povedanem zavrača tudi tožbene ugovore, da znaša realna vrednost spora v obravnavani zadevi 297.000,00 EUR.

14Tožnik po presoji sodišča utemeljeno ugovarja odločitvi v zvezi z določitvijo vrednosti spornega predmeta. Z izpodbijanim sklepom zato tožena stranka neutemeljeno ni priznala nagrade in stroškov za dejanja glede na pravo vrednost spornega predmeta; torej je napačno uporabila šesti odstavek 30. člena ZBPP.

15Glede na obrazloženo je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in sklep v izpodbijanem delu odpravilo ter na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 zadevo v odpravljenem delu vrnilo toženki v ponoven postopek. V skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 je tožena stranka v ponovnem postopku vezana na v tej sodbi izraženo pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava.

16Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave (sojenje na seji) na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi. Sodišče ni odločalo v sporu polne jurisdikcije, ker za to niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 65. člena ZUS-1.

17Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), ki se povišajo za 22% DDV, torej za 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/C taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

¹ Glej sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2396/2013 z dne 2. 10. 2013.
² Glej sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2146/2018 z dne 30. 1. 2019.