VSK sklep I Cp 1166/2006

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na zahtevo tožeče stranke odmerilo sodno takso za pritožbo, ki jo je vložila tožeča stranka osebno zoper sodbo z dne 26.1.2006 in sicer v višini 1400 točk, kar je po vrednosti točke na dan nastanka taksne obveznosti znašalo 26.600,00 SIT in 500 točk oz. 9.500,00 SIT sodne takse za opomin po tar.št. 37 ZST, skupaj v višini 36.100,00 SIT.

Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka po pooblaščenem odvetniku. Predlaga razveljavitev sklepa. Navedla je, da se s pritožbo pooblaščenca in pritožbo same stranke izpodbija ena sama sodba. Gre za eno pritožbo te stranke. Nepomembno je zato, v koliko vlogah je pritožba napisana. Tudi ni pomembno, ali jo je napisala sama stranka ali pooblaščenec ali oba ali celo več pooblaščencev, če bi jih tožeča stranka imela. Enak primer je za samo tožbo in nadaljnje pripravljalne vloge. Plača se ena sama taksa za tožbo. V enakem primeru je že odločalo pritožbeno sodišče s sklepom št. I Cp 402/2001 z dne 12.1.2001, ki ga je tožeča stranka priložila pritožbi.

Pritožba je utemeljena.

V tej zadevi je tožeča stranka zoper sodbo sodišča prve stopnje vložila pritožbo in sicer sama osebno ter po svojem pooblaščencu. Kot izhaja iz spisovnih podatkov, je bilo pritožbi, vloženi po pooblaščencu, priloženo tudi potrdilo o plačilu takse za pritožbo v znesku 26.600,00 SIT (kar je bilo v taksnih točkah 1400 točk). Ker sta bili pritožbi poslani ločeno kot dve vlogi, je sodišče prve stopnje ne glede na že plačano takso še enkrat v enaki višini obračunalo in terjalo takso za osebno pritožbo tožeče stranke z opominsko takso in v zvezi s to drugo terjatvijo je izdan tudi izpodbijani sklep. Stališče v njem, da mora tožeča stranka plačati dvojno takso, ker gre za dve vlogi, ki ju bo moralo pritožbeno sodišče tudi obe obravnavati, pa ni pravilno. Zakon o sodnih taksah v 3. členu določa, da mora predpisane takse plačati tisti, ki predlaga opravo posameznega dejanja. V konkretnem primeru gre za eno od pravdnih strank. Dejstvo, da je bila pritožba zoper isto odločbo vložena v dveh vlogah, s strani stranke same in pooblaščenca, ne more biti podlaga za dvakratno odmero takse. Gre za eno procesno dejanje stranke in ga je tako potrebno tudi obravnavati. Zato tožeča stranka ni dolžna plačati takse za vsako vlogo posebej. Ker je dolžno takso za pritožbo že plačala in ni bilo podlage za vnovično odmero in izdajo izpodbijanega sklepa, je slednjega pritožbeno sodišče razveljavilo (3. točka 365.člena Zakona o pravdnem postopku).