VSRS Sodba VIII Ips 142/2010

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek predlagatelja za ugotovitev, da je akt o sistemizaciji delovnih mest nasprotnega udeleženca, ki se je pričel uporabljati s 1. 12. 2008 ničen in nima pravnih učinkov. Zavrnilo je tudi podrejeni zahtevek za razveljavitev tega akta ter odločilo, da je predlagatelj dolžan nasprotnemu udeležencu povrniti stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Sodišče je ugotovilo, da se je nasprotni udeleženec opredelil do mnenja predlagatelja v postopku sprejemanja akta o sistemizaciji, s to opredelitvijo seznanil predlagatelja in s tem ravnal v skladu z drugim odstavkom 8. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002). Nadalje je ugotovilo, da je bil izpodbijani akt objavljen na običajen način, in sicer na centralni oglasni deski, ter začel veljati. Vsebina akta ni bila v nasprotju s prvim odstavkom 8. člena ZDR, saj ta zakonska določba ne onemogoča tega, da izpodbijani akt ne bi smel urejati in vsebovati tudi določb o prejemkih delavcev oziroma plačah.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagatelja zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tako kot sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil akt o sistemizaciji objavljen na oglasni deski na sedežu podjetja dne 29. 11. 2008 in je na tej deski visel vsaj teden dni, pred tem pa je bil na oglasni deski objavljen tudi predlog tega akta. Čeprav je bil akt izobešen na oglasno desko v soboto, 29. 11. 2008, je sodišče zaključilo, da so se delavci lahko z njim seznanili in da ga je nasprotni udeleženec ustrezno objavil. Zavrnilo je sklicevanje predlagatelja na določbo tretjega odstavka 8. člena ZDR, ki naj bi po stališču predlagatelja prepovedoval razvrstitev delovnih mest, njihovo vrednotesnje in napredovanje delavcev s splošnim aktom delodajalca. ZDR namreč po stališču sodišča druge stopnje ne določa, da je lahko samo kolektivna pogodba tisti akt, s katerim je pri delodajalcu, pri katerem je organiziran sindikat, mogoče urediti razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede, vrednotesnje delovnih mest in napredovanje. Delodajalec ima glede na potrebe delovnega procesa, organizacije dela in racionalnejšega poslovanja ter razmere na trgu pravico s splošnim aktom po lastni presoji spreminjati poimenovanja delovnih mest, zniževati ali višati zahteve za zasedbo le-teh in določati pogoje za napredovanja. To lahko privede tudi do spremenjenega vrednotesnja delovnih mest, ki pa ne sme biti nižje od plač, ki jih za posamezni tarifni razred določa kolektivna pogodba dejavnosti. S tem v zvezi se je sklicevalo tudi na odločitev v zadevi X Pdp 829/2009 z dne 27. 9. 2009.

3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je predlagatelj vložil revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je akt o sistemizaciji pri nasprotnem udeležencu začel veljati 1. 12. 2008, pri tem pa je bil objavljen na oglasni deski na sedežu družbe 29. in 30. 11. 2008 (v soboto in nedeljo), torej dva dni pred začetkom veljavnosti. S tem je nasprotni udeleženec kršil določbo 154. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nadalj.), delavcem nasprotnega udeleženca pa ni bila dana možnost, da se seznanijo s pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja. Po praksi Vrhovnega sodišča morajo biti splošni akti delodajalca ustrezno objavljeni pred začetkom njihove veljavnosti, vendar glede na okoliščine primera objava izpodbijanega akta ni bila ustrezna, saj delavci niso imeli objektivne možnosti seznanitve z njegovo vsebino. Glede na to akt ni mogel začeti veljati s 1. 12. 2008.

4Revizija ni utemeljena.

5Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj., ter prvi odstavek 384. člena ZPP, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6V skladu z navedeno opredelitvijo je lahko predmet revizijske presoje le zahtevek za ugotovitev ničnosti oziroma za razveljavitev akta o sistemizaciji delovnih mest nasprotnega udeleženca iz razloga, ker naj ta akt ne bi bil ustrezno objavljen.

7Iz dejanskih ugotovitev, ki niso predmet revizijske presoje, izhaja, da je bil akt o sistemizaciji objavljen na oglasni deski tožene stranke v soboto 29. 11. 2008 in da je na oglasni deski visel še najmanj en teden. Pri tem iz 9. člena Akta o sistemizaciji izhaja, da začne veljati 29. 11. 2008 in da se začne uporabljati s 1. 12. 2008 ter da je bil pred tem na oglasni deski tožene stranke objavljen tudi predlog tega akta. Tudi če 29. 11. 2008 (v soboto) večina delavcev pri toženi stranki ni delala, to še ne pomeni, da ni prišlo do ustrezne objave splošnega akta, in da se akt s 1. decembrom 2008 ni smel začeti uporabljati.

8Iz 154. člena Ustave, ki določa, da morajo biti predpisi objavljeni, preden začnejo veljati in da predpis začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njem drugače določeno, ne izhaja drugačen zaključek. Ta določba, ki se smiselno lahko uporablja tudi za objavo splošnih aktov delodajalca, namreč ne onemogoča tega, da akt ne bi začel veljati že pred potekom petnajstih dni od objave. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi U-I-89/94 z dne 6. 10. 1994 med drugim navedlo, da jezikovna in namenska razlaga te določbe ne dovoljujejo takšnega razumevanja, saj nekateri predpisi niso takšne narave, da bi se morali državljani z njimi seznaniti vnaprej; vsebina ali narava nekaterih predpisov ali posebne okoliščine lahko narekujejo, da morajo stopiti v veljavo takoj ali na določen datum, ker bi bil sicer lahko ogrožen njihov pričakovani učinek, ali iz drugih razlogov, ki so v splošnem interesu. S takšno razlago torej ni onemogočeno, da tudi delodajalec ob sprejemu splošnega akta določi krajši rok od petnajstdnevnega za začetek njegove veljavnosti in uporabo.

9Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.