VSRS Sodba VIII Ips 471/2008
ECLI:SI:VSRS:2010:VIII.IPS.471.2008Področje: delovno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–11▾
Jedro povzetek sodišča
Ob dejanskih ugotovitvah, da je tožnica delala na delovnem mestu prodajalke v poslovni enoti, v kateri je delalo več prodajalcev, da sta toženo stranko zavezovali tako kolektivna pogodba dejavnosti kot podjetniška kolektivna pogodba, ki sta določali uporabo kriterijev za izbiro presežnih delavcev ne glede na njihovo število in da tožena stranka pri izbiri tožnice, ki ji je izmed večih prodajalcev v poslovni enoti odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, navedenih kriterijev ni upoštevala, je sodišče utemeljeno presodilo, da je bila odpoved nezakonita.
Izrek
Revizija se zavrne.
Tožena stranka mora tožnici povrniti stroške odgovora na revizijo v znesku 216,60 EUR v 8 dneh.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožnici podala tožena stranka dne 14. 4. 2005, in zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja ter vrnitev tožnice na delo.
2Sodišče druge stopnje je tožničini pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo. Nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi je utemeljilo na ugotovitvah, da sta tako za toženo stranko veljavna kolektivna pogodba dejavnosti kot podjetniška kolektivna pogodba določali, da se izbira preseženih delavcev, ki jim je odpovedana pogodba o zaposlitvi, opravi na podlagi v kolektivni pogodbi določenih kriterijev, tožena stranka pa pred sporno odpovedjo teh kriterijev ni uporabila, čeprav je na delovnem mestu prodajalcev v enoti tožene stranke, kjer je delala tožnica, delalo več delavcev.
3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo in v njej uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je delodajalec dolžan sprejeti program razreševanja presežnih delavcev, katerega sestavni del je tudi uporaba kriterijev za izbiro in seznam delavcev, ki jim bo podana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, le pri večjem številu presežnih delavcev. Ta zakonska norma je kogentne narave. Zato je sodišče ob dejstvu, da pri toženi stranki ni šlo za večje število presežnih delavcev, neutemeljeno presodilo, da bi morala tožena stranka tudi pri izbiri tožnice upoštevati kriterije za izbiro iz kolektivnih pogodb, sklenjenih v času prejšnje zakonodaje. Sodišče je tudi neutemeljeno razlogovalo, da je ureditev teh kriterijev v kolektivni pogodbi in njihovo upoštevanje pri izbiri za delavce ugodnejša rešitev. Sicer pa je sodišče zaključke, kateri delavci so med sabo primerljivi, gradilo na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju.
4V odgovoru na revizijo je tožnica prerekala revizijske navedbe in predlagala njeno zavrnitev.
5Revizija ni utemeljena.
6Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer na pravilno uporabo materialnega prava tudi sicer pazi po uradni dolžnosti. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).
7Z navedbami, da je sodišče glede medsebojne primerljivosti tožnice in sodelavcev sprejelo zaključke na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, tožnica uveljavlja nedovoljen revizijski razlog. Zato teh revizijskih navedb sodišče ni moglo upoštevati.
8Revizija sicer utemeljeno navaja, da Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) v 99. in 100. členu izrecno zahteva sprejem programa presežnih delavcev s seznamom delavcev, ki jim bo odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, sestavljenem na podlagi izrecno določenih kriterijev, le pri reševanju večjega števila presežnih delavcev in da uporaba kriterijev za izbiro sama na sebi še ne pomeni za delavce ugodnejše rešitve. Vendar to ne pomeni, da delodajalec ne bi smel v naprej sprejeti kriterijev tudi za izbiro posamičnih delavcev, ki jim odpoveduje pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Z uporabo v naprej sprejetih kriterijev se delodajalec tudi sicer najlažje brani očitkov diskriminacije pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi. To pa hkrati pomeni, da tudi določitev kriterijev za izbiro manjšega števila delavcev v kolektivni pogodbi ni nezakonita in mora delodajalec take določbe kolektivne pogodbe, ki ga zavezujejo, spoštovati (1).
9Ob dejanskih ugotovitvah, da je tožnica delala na delovnem mestu prodajalke v poslovni enoti, v kateri je delalo več prodajalcev, da sta toženo stranko zavezovali tako kolektivna pogodba dejavnosti kot podjetniška kolektivna pogodba, ki sta določali uporabo kriterijev za izbiro presežnih delavcev ne glede na njihovo število in da tožena stranka pri izbiri tožnice, ki ji izmed večih prodajalcev v poslovni enoti odpoveduje pogodbo o zaposlitvi zaradi prenehanja oziroma skrčitve potreb po delu, to je iz poslovnega razloga, navedenih kriterijev ni upoštevala, je sodišče utemeljeno presodilo, da je bila sporna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnice nezakonita.
10Glede na navedeno je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.
11Ker je tožnica utemeljeno odgovorila na revizijo, ji je tožena stranka dolžna povrniti stroške za vložitev odgovora po odvetniku, obračunane po veljavni Odvetniški tarifi v znesku 216,60 EUR (člen 154/1 in 155/1 ZPP).
---.---
Op. št. (1): Podobno glej sodbo Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 172/2007 z dne 25. 3. 2008.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 27. 3. 2020Nazaj na vrh ↑