VSRS Sodba VIII Ips 110/2009

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za ugotovitev, da mu dne 31. 12. 2003 delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in da se šteje, da je bil pri toženi stranki od 4. 9. 2003 dalje zaposlen za nedoločen čas ter ga je tožena stranka dolžna pozvati na delo in mu priznati neprekinjene pravice iz delovnega razmerja.

2Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je, da je tožena stranka s tožnikom zakonito sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas od 9. 9. 2003 do 30. 9. oziroma 3. 10. 2003, od 8. 10. 2003 do 7. 11. 2003 in od 24. 11. 2003 do 31. 12. 2003, zaradi začasno povečanega obsega dela. Hkrati je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo v pritožbi očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču očita bistveno kršitev določb 286. člena ZPP, ker naj bi v ponovljenem postopku neupravičeno dopustilo nove navedbe toženi stranki in upoštevalo nove dokazne predloge, hkrati pa naj bi kršilo določbe 213. in 227. člena ZPP, ker ni izvajalo s strani tožnika predlaganih dokazov. Poleg tega je sodišče brez dokazne podlage ugotovilo, da tožnik po vseh pogodbah ni opravljal istega dela, kar naj bi pomenilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navaja, da tožena stranka ni dokazala, da naj bi v letu 2004 prišlo do več kot trimesečnega prenehanja potreb po tožnikovem delu. Poleg tega sodišče ni presojalo dopisa tožene stranke z dne 20. 3. 2007, s katerim je tožniku priznavala pravico do odpravnine in odškodnine.

4Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in navajala, da tožnik v reviziji v bistvu le ponavlja pritožbene navedbe.

5Revizija ni utemeljena.

6Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7V svojem razveljavitvenem sklepu VIII Ips 151/2007 z dne 26. 2. 2008 je revizijsko sodišče ugotovilo, da lahko delodajalec zaradi začasno povečanega obsega dela v smislu tretje alineje prvega odstavka 52. člena ZDR z delavcem sklene tudi več datumsko omejenih pogodb o zaposlitvi za določen čas, če glede na določbe drugega odstavka 53. člena ZDR čas trajanja povečanega obsega dela ni daljši kot dve, oziroma v prehodnem obdobju tri leta. Hkrati je ugotovilo, da je pravno pomemben povečan obseg dela pri večjih dodatnih naročilih lahko odvisen od dinamike dobav naročenih količin proizvodov. Prvotni sodbi sodišč druge in prve stopnje je razveljavilo zato, da sodišče na podlagi dopolnitve izvedbe predlaganih dokazov razčisti okoliščine tožnikovega dela za določen čas tudi glede na gornja pravna izhodišča.

8Glede na navedeno sodišče ni kršilo določb 286. člena ZPP, ko je v dopolnjenem postopku ponovno zaslišalo že v prvem postopku zaslišani priči in zastopnika tožene stranke ter ugotovilo, da sta bili prvi dve tožnikovi pogodbi o zaposlitvi za določen čas sklenjeni zaradi povečanega obsega dela pri proizvodnji pralnih praškov v zvezi z drugimi naročili, tretja pogodba pa v zvezi z dodatnim večjim naročilom kupca iz Nemčije. V tem smislu je tudi razumeti ugotovitve sodišča, da po navedenih pogodbah o zaposlitvi tožnika ni šlo za isto delo. Zato tak zaključek ne pomeni v reviziji uveljavljane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9Že sodišče druge stopnje se je jasno in pravilno opredelilo do tožnikovih navedb glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka v tem smislu, da sodišče ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka, ker ob izvedbi drugih dokazov ni sledilo tožnikovim dokaznim predlogom, da naj tožena stranka predloži celotno evidenco o sklepanju pogodb o zaposlitvi za določen čas od leta 2000 dalje in da predloži pogodbo o dodatnem naročilu pralnih praškov kupca iz Nemčije. Pravilno je opozorilo, da o tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, na podlagi drugega odstavka 213. člena ZPP odloči sodišče in da je imelo sodišče prve stopnje v izvedenih dokazih dovolj podlage za odločitev. Glede na to v zvezi s tem ni prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka v smislu prvega odstavka 339. člena ZPP niti pred sodiščem prve in niti pred sodiščem druge stopnje.

10Po ugotovitvah sodišča je bil prvi del večjega naročila pralnih praškov kupca iz Nemčije v skladu s pogodbo realiziran v mesecu decembru 2003 in v mesecu januarju 2004. Do obnovitve oziroma novega večjega naročila tega kupca je potem prišlo šele koncem leta 2004 in v vmesnem obdobju tožena stranka delavcev za določen čas praktično ni več zaposlovala. Ob takih ugotovitvah, s katerimi je soglašalo tudi sodišče druge stopnje, je sodišče pravilno presodilo, da pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki jih je tožena stranka v času od septembra do decembra 2003 sklepala s tožnikom, niso bile sklenjene v nasprotju z 52. in 53. členom ZDR, saj je dejansko šlo za začasno povečani obseg dela. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.

11Revizijsko sodišče soglaša s stališčem sodišča druge stopnje, da razmerja med strankama, do katerih je prišlo po izdaji pravnomočne sodbe v prvem postopku, niso predmet tega spora.

12Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.