VSC sklep I Ip 455/2010

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni v izpodbijani 1. točki izreka tako, da glasi:

Sodnemu cenilcu R. J., se za izdelavo cenilnega poročila z dne 12. 3. 2010 odmerita nagrada in nadomestilo za stroške v skupnem znesku 417,30 EUR.

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške sodnemu cenilcu R. J. za izdelavo cenilnega poročila z dne 12. 3. 2010 v skupnem znesku 361,23 EUR (1. tč. izreka). Nadalje je ugotovilo, da izvedenec ni zavezanec za DDV (2. tč. izreka) in odredilo, da plačilo izvrši finančno-računovodska služba iz že vnaprej založenih sredstev upnika na računu za predujme in znesek nakaže preko Avtorske agencije za Slovenijo cenilcu na njegov TRR, prispevke in dajatve pa na ustrezen račun, najkasneje v 45 dneh po pravnomočnosti tega sklepa (3. tč. izreka). Iz obrazložitve izhaja, da sodišče prve stopnje ni priznalo cenilcu stroškov za študij spisa, saj mu je predložilo vse listine, potrebne za izdelavo cenitvenega poročila. Študij spisa zato ni bil potreben niti ga ni cenilec izkazal.

Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo sodni cenilec brez navedbe pritožbenih razlogov po I. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s I. odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Smiselno jo vlaga le zoper 1. tč. izreka oz. zavrnitev nagrade za študij spisa (I. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s I. odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ). V pritožbi navaja, da je bilo potrebno pregledati vso dokumentacijo, kar je enako študiju spisne dokumentacije, saj na podlagi tega cenilec sploh lahko pristopi k organizaciji in pripravi ogleda na terenu, pridobiva dodatno ali manjkajočo dokumentacijo ter na podlagi vsega tega skupaj izdela cenitveno poročilo.

Pritožba je utemeljena.

Spis sestavljajo pisanja in priloge (prim. 220. do 225. člen Sodnega reda), torej vsa listinska dokumentacija v njem. Za študij spisa pripada cenilcu nagrada na podlagi 45. čl. Tarife za vrednotenje izvedenskega oz. cenilskega dela v Pravilniku o sodnih izvedencih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju: Tarifa) v odvisnosti od števila strani (I. odst.), pri čemer se upoštevajo tudi priloge, ki jih je potrebno preučiti za izdelavo izvida in mnenja (II. odst.).

Cenilec v pritožbi izpostavlja ravno to, da je bilo potrebno za izdelavo izvida in mnenja preučiti listinsko dokumentacijo, ki mu je bila poslana za ta namen. Poslalo mu jo je sodišče prve stopnje in iz odredbe ter vročilnice v spisu (listna št. ... in ...) je razvidno, da mu je poslalo: izvod zemljiškoknjižnega izpiska za vl. št. ... k.o. P. (listna št. ... spisa), pravnomočni sklep o izvršbi (listna št. ... spisa) in potrdilo o namenski rabi (listna št. ... spisa). Ob tem je v obrazložitvi odredbe z dne 15. 2. 2010, s katero je določilo cenilca, zapisalo, da bodo vse listine, katere cenilec potrebuje za opravo naloge, posredovane cenilcu, zato cenilcu ni potreben študij spisa. Sodišče druge stopnje se strinja s pritožbenimi navedbami, da je moral cenilec pregledati poslano dokumentacijo, jo torej preštudirati, da je lahko izdelal izvid in mnenje. Na podlagi vpogleda v poslani zemljiškoknjižni izpisek in v potrdilo o namenski rabi je ugotovil osnovne podatke, za kakšne nepremičnine gre in kje ležijo. Na “podatke naročnika”, torej na poslano listinsko dokumentacijo, se cenilec sklicuje v cenitvenem poročilu na prvi strani v okviru upoštevanih predpisov in strokovnih podlag za izračun vrednosti zemljišč in gozdov (listna št. ... spisa). Poleg tega je na drugi strani pod tč. 2 v opisu stanja in lokacije zemljišča zapisal, da je po pregledu dokumentacije in pridobitvi dodatne dokumentacije opravil ogled nepremičnin […] (listna št. ... spisa). Tako ne drži zaključek sodišča prve stopnje, da cenilec ni z ničemer izkazal študija spisa.

Glede na to razlago ne gre dobesedno presojati postavke nagrade za „študij spisa“. V skladu s I. in II. odst. 45. čl. Tarife zajema ta postavka študij listinske dokumentacije v spisu, četudi je ta zgolj kopirana iz spisa in poslana cenilcu, vendar ob bistvenem pogoju, da jo je bilo potrebno preučiti za izdelavo izvida in mnenja. Cenilec je v tem primeru to izkazal s sklicevanjem na listinsko dokumentacijo v cenilnem poročilu, kar utemeljeno navaja v pritožbi. Ker pomeni vprašanje uporabe Tarife vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, je sodišče druge stopnje na podlagi 5. alineje 358. čl. ZPP v zvezi s 3. tč. 365. čl. ZPP, I. odst. 366. čl. ZPP in s 15. čl. ZIZ spremenilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. tč. izreka.

Cenilcu je priznalo nagrado za študij spisa v zahtevani višini 46,00 EUR, saj je poslana dokumentacija obsegala do 50 strani (1. tč. I. odst. 45. čl. Tarife). Temu primerno je zvišalo materialne stroške 15 % (prej od nagrade 286,00 EUR, sedaj od 332,00 EUR) na 49,80 EUR in 6 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (prej od skupnega zneska 340,78 EUR, sedaj od 393,68 EUR) na 23,62 EUR. Skupaj je cenilcu priznalo nagrado in nadomestilo za stroške v znesku 417,30 EUR, kar je ravno toliko, kolikor je zahteval s stroškovnikom z dne 12. 3. 2010.

V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s I. odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).