VSL Sklep I Cp 1892/2019

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (A.I. in A.II. tč. izreka).

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da elaborata za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in za evidentiranje stavbe z ID znakom ...-1534 sodnega izvedenca geodetske stroke M. M., predstavljata primerno strokovno podlago za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb, ter GURS naložilo, da prioritetno izvede vpise v skladu z elaboratoma (tč. A.I. in A.II. izreka). Odločilo je še o stroških izvedenca (tč. B.I. - B.VI. izreka) in dovolilo vzpostavitev dveh ZK listin (tč. C. izreka).

2Zoper A.I. in A.II. tč. izreka sklepa vlagata pritožbo nasprotni udeleženec A. d.o.o. in deveti udeleženec - zemljiškoknjižni lastnik B. d.o.o. (v nadaljevanju: pritožnika) iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Predlagata, da pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Opozarjata, da v sklepu ni pojasnjeno, na kaj se nanaša pojem „primernosti“. Neobičajno namreč je, da sodišče, ki potrebuje znanje sodnega izvedenca geodetske stroke, ker ga samo nima, ugotavlja tehnično primernost elaborata s področja parcelacij in urejanja mej. Stavba z ID znakom ...-1534 (v nadaljevanju: stavba) ni vpisana v kataster stavb, vendar je na podlagi potrdila GURS z 10. 5. 2004 vpisana v zemljiško knjigo, pri čemer je bilo zemljišče pod stavbo pravnomočno že določeno v obsegu nepremičnin parc. št. 959/5, 958/6 in 958/5, k.o. ... GURS bi moral izvesti katastrski vpis stavbe na podlagi lastnih odločitev. Ob tem ni jasno, kako je lahko, upoštevaje Protokol o izmenjavi podatkov med zemljiško knjigo, zemljiškim katastrom in katastrom stavb, stavba vpisana v zemljiško knjigo brez vpisa v kataster stavb. Ker je stavba vpisana v zemljiško knjigo na podlagi potrdila GURS in etažnega načrta, je nov elaborat, s katerim se je obseg stavbe povečal in predstavlja ponovno določanje zemljišča pod stavbo, zgrešen, izpodbijani sklep pa posega v pravnomočno zaključen upravni postopek. Obrazložitev iz 3. tč. sklepa je v nasprotju z A.I. tč. izreka, medtem ko je obrazložitev glede atrijev iz 5. tč. sklepa neutemeljena. V postopku ni bilo izkazano, da so bili prizidki in nadstreški izven obsega stavbe zgrajeni legalno. Legalizacijo objektov ureja sedaj veljavni Gradbeni zakon, v tem okviru pa ni nobenih določil o subsidiarni uporabi Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1). Dogovor med neodvisnima sodnikoma glede elaborata presega pristojnost sodišč in sodnika. Sodišče prve stopnje je storilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka. Elaborat izdelan v tem postopku nima nobene povezave s predmetom postopka v zadevi VII Pg 3174/2010.

3Predlagatelj in udeleženci postopka na pritožbo niso odgovorili.

4Pritožba ni utemeljena.

5Izpodbijani sklep temelji na določbi 6. odst. 13. čl. ZVEtL-1, po katerem sodišče, ko ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb, o tem izda sklep.

6Strokovno podlago, ob upoštevanju predpisov, ki urejajo evidentiranje nepremičnin (1. odst. 13. čl. ZVEtL-1), predstavlja elaborat¹, ki ga izdela v postopku postavljeni izvedenec geodetske stroke (2. odst. 12. čl. ZVEtL-1), lahko pa tudi oseba, ki izpolnjuje pogoje za pripravo strokovne podlage po predpisih, ki urejajo evidentiranje nepremičnin (2. odst. 13. čl. ZVEtL-1). Obliko, vsebino, sestavine elaborata in njihovo vsebino pa natančneje predpisuje Pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (v nadaljevanju Pravilnik)², ki se ob upoštevanju 1. odst. 13. čl. ZVEtL-1 (z olajšavo, ki jo daje 4. odst. iste določbe) uporablja tudi v postopku po ZVEtL-1. Pojem "primernosti"je tako zakonsko urejena materija, ki poleg vsebinske ustreznosti elaborata (da ustreza temu, kar je sodišče zahtevalo), zajema tudi njegovo ustreznost v pogledu zahtev iz zgoraj navedenega Pravilnika. Vse to je sodišče ob izdaji sklepa tudi dolžno presojati. Pri tem mu zakon v 5. odst. 13. čl. daje možnost, da strokovno podlago (torej elaborat) predhodno pošlje v preveritev pristojnemu upravnemu organu³,⁴.

7Če sodišče v postopku po ZVEtL-1 ugotovi, da stavba ni vpisana v kataster stavb, mora po uradni dolžnosti postaviti izvedenca ustrezne stroke za vpis stavbe ali njenih delov v kataster, oziroma za evidentiranje potrebnih sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb (2. odst. 12. čl. ZVEtL-1) ter zagotoviti izvedbo evidentiranja teh sprememb (3. odst. 12. čl. ZVEtL-1). Postopek in potrdilo GURS nista predmet presoje sodišča v postopku po ZVEtL-1, niti ni naloga sodišča, da ugotavlja, zakaj do vpisa stavbe v kataster stavb ni prišlo že v upravnem postopku. Ključno za predmetni postopek je nesporno dejstvo, da obravnavana stavba še ni vpisana v kataster stavb, kar je od sodišča prve stopnje terjalo aktivnosti v skladu z zgoraj navedenimi določbami ZVEtL-1.

8Neutemeljen je pritožbeni očitek, da izpodbijani sklep posega v pravnomočno zaključen upravni postopek in predstavlja ponovno določanje zemljišča pod stavbo. Z izpodbijanim sklepom se ne odloča o zemljišču pod stavbo, o lastninskem položaju posameznih delov stavbe ali lastništvu pripadajočega zemljišča. Opravljena je le presoja, ali sta izdelana elaborata primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa. Tudi sicer je izvedenec v skladu z navodilom sodišča prve stopnje, ki je upoštevalo pripombe nasprotnega udeleženca, elaborata popravil tako, da se obravnavana stavba oziroma njeno stavbišče ne razteza preko parc. 959/5, 958/6 in 958/5, k.o. ... Pritožnika na popravljena elaborata nista podala novih pripomb. Elaborata sta namenjena zgolj vpisu stavbe in evidentiranju sprememb v zemljiški kataster ter kataster stavb in ne predpostavljata končne odločitve o obsegu zemljišča pod stavbo. O tem bo odločeno (šele) s končno odločbo v predmetnem postopku.

9Ostale pritožbene navedbe (glede obsega stavbe, pripadajočega zemljišča, atrijev, prizidkov, idr.) vsebinske odločitve sodišča prve stopnje (da je strokovna podlaga primerna za izvedbo potrebnih vpisov v kataster) ne izpodbijajo, ampak problematizirajo vprašanja, ki se bodo reševala v nadaljevanju postopka za vzpostavitev etažne lastnine in v postopku določitve pripadajočega zemljišča. Ker te pripombe in vprašanja niso predmet izpodbijanega sklepa, za presojo njegove pravilnosti niso relevantna.

10Na pravilnost izpodbijanega sklepa ne vpliva niti morebitni dogovor med sodnikoma, ki vodita različna postopka, o uporabi elaborata za vpis v kataster. Nasprotni udeleženec je v vlogi z 9. 7. 2018 (list. št. 687-688 spisa) sam opozoril na elaborat sodne parcelacije v postopku VII Pg 3174/2010. Sodišče prve stopnje je navedeni elaborat pridobilo in ga vročilo v izjavo imenovanemu izvedencu v tem postopku. Ta je v dopisu z 2. 10. 2018 (list. št. 696 spisa) pojasnil, da bo elaborat, ki bo prvi postal „pravnomočen“, izveden v zemljiškem katastru, drugega pa bo potrebno (v delih v katerih se razlikuje od prvega) prilagoditi. Kateri elaborat bo v katastru izveden prej, za pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa zato ni relevantno.

11Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. tč. 1. odst. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku - ZNP).

12Pritožnika s pritožbo nista uspela in že zato sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe). Odločitev je skladna tudi s 35. členom ZNP, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen v z zakonom določenih primerih, za kar pa v tej zadevi ne gre.

¹ Glej npr. 2. odst. 26., 4. odst. 45. in 3. odst. 62. čl. Zakona o evidentiranju nepremičnin.
² UL RS, št. 48/18, 51/18 – popr. in 35/19.
³ Vse navedeno pa seveda ne pomeni, da bi se moralo sodišče, ko presoja primernost strokovne podlage, v razlogih, če o tem ni spora, opredeljevati do vsake posamezne sestavine, predpisane s Pravilnikom. Mora pa biti iz razlogov (tako je ravnalo tudi sodišče prve stopnje v konkretnem primeru) razvidno, da je bila presoja primernosti strokovne podlage celovita.
⁴ Prim. sklep VSL I Cp 31/2018.