VSM Sklep II Kp 17684/2014

I. Pritožba zagovornikov obsojenega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojeni je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka in sicer sodno takso v višini 60,00 EUR.

1Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje predlogu obsojenega A. A. za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist, z dne 21. 10. 2019, ugodilo, da se kazen dve leti zapora, ki mu je bila izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru X K 17684/2014 z dne 3. 4. 2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 1768/2014 z dne 19. 9. 2019, pravnomočno dne 11. 10. 2019, po določilu osmega odstavka 86. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), nadomesti s 1.460 urami dela v splošno korist brez nadomestila, ki jih mora obsojenec opraviti v roku dveh let od izvršljivosti sklepa. Izvrševanje dela v splošno korist za obsojenca pripravi, vodi in nadzoruje Probacijska enota. Če obsojenec ne izpolnjuje nalog v okviru dela v splošno korist ali drugače krši obveznosti iz dela v splošno korist, lahko sodišče odloči, da se izrečena kazen zapora izvrši v obsegu neopravljenega dela (enajsti odstavek 86. člena KZ-1).

2Zoper tak sklep so se pritožili zagovorniki obsojenega zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da napadeni sklep spremeni tako, da kazen zapora dveh let nadomesti s 480 urami dela v splošno korist brez nadomestila, ki jih mora obsojenec opraviti v roku dveh let od izvršljivosti sklepa.

3Na pritožbo zagovornikov obsojenega je podala odgovor okrajna državna tožilka, v katerem predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zagovornikov zavrne kot neutemeljeno.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki je pri odločanju o predlogu obsojenca postopalo v skladu z zakonskimi določili četrtega, osmega in devetega odstavka 86. člena KZ-1B ter 12. člena in 13. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki določajo pogoje ter način izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist in obsojencu pravilno pravnomočno izrečeno kazen dveh let zapora nadomestilo s 1.460 urami dela v splošno korist. Takšno svojo odločitev je sodišče prve stopnje v napadenem sklepu tehtno obrazložilo, zato se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju na te razloge v celoti sklicuje.

6Takšne odločitve sodišča prve stopnje ne more omajati pritožba zagovornikov, ki menijo, da bi sodišče prve stopnje moralo v obravnavani zadevi uporabiti četrti odstavek Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 39/09, KZ-1A), ki je določal, da se kazen zapora do dveh let lahko izvrši tako, da obsojeni namesto kazni zapora opravi v obdobju največ dveh let dela v splošno korist v višini najmanj 80 ali največ 480 ur. Navedeni kazenski zakonik je po trditvah pritožnikov veljal v času storitve obdolžencu očitanih kaznivih dejanj, zato je za obdolženca milejši in bi sodišče prve stopnje obsojencu lahko naložilo kot najvišjo možno število ur dela v splošno korist 480 ur.

7Sodišče prve stopnje je obsojencu sodilo v času veljave KZ-1B za dejanja, ki spadajo v čas veljave navedenega zakona in tudi za kaznivo dejanje, ki je veljalo v času veljave KZ-1A. Obsojeni pa je bil s pravnomočno sodbo X K 17684/2014 spoznan za krivega kaznivih dejanj in sicer zlorabe položaja ali pravic ter zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti ter mu je sodišče prve stopnje po 3. točki drugega odstavka 53. člena KZ-1B izreklo enotno kazen dve leti zapora. Sodba je postala pravnomočna dne 11. 10. 2019. Glede na navedeno in ker je sodišče prve stopnje pri izreku dveletne zaporne kazni uporabilo KZ-1B, torej kazenski zakonik, ki je veljal v času izreka zaporne kazni, je ravnalo pravilno, ko je tudi pri odločanju o predlogu obsojenega za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist uporabilo KZ-1B in določila četrtega, osmega in devetega odstavka 86. člena KZ-1B, ki določa, da se obseg dela v splošno korist določi tako, da se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela, saj ni možna uporaba dveh zakonov oziroma kombinacija določb prejšnjega in novega zakona.

8Zato navedbe zagovornikov, da bi moralo sodišče prve stopnje postopati pri odločanju o nadomestitvi zaporne kazni z delom v splošno korist po določilih KZ-1A, ki je veljal do 1. 11. 2008 in obsojenemu kazen nadomestiti le s 480 urami dela v splošno korist, ne morejo biti uspešne. Sicer pa se nadaljnja vsebina pritožbe zagovornikov nanaša na drugo zadevo, ki se je vodila zoper obsojenko.

9Glede na navedeno je pritožbeno sodišče o pritožbi zagovornikov obsojenega odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

10Izrek o plačilu stroškov pritožbenega postopka in sicer sodne takse temelji na določilu členov 95/I in 98/I ZKP, višina sodne takse pa je odmerjena v skladu z Zakonom o sodnih taksah in Taksni tarifi.