VSL Sklep IV Cp 1898/2019

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagateljičin predlog za podaljšanje ukrepov izrečenih na podlagi sklepa N 250/2018 z 12. 11. 2018, in sicer ukrep prepovedi navezovanja stikov s predlagateljico in mladoletnima otrokoma, prepoved vzpostavitve stikov s predlagateljico in mladoletnima otrokoma in objave osebnih podatkov. Odločilo je, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.

2Zoper sklep se pritožuje predlagateljica in navaja, da je bila v času, ko je bil v veljavi sklep z izrečenimi ukrepi, bolj varovana s strani države pred ogrožanjem nasprotnega udeleženca. Meni, da je ravno zaradi prepovedi približevanja nasprotni udeleženec ni nadlegoval. Predlagateljica noče imeti stikov z nasprotnim udeležencem, saj je s svojim vedenjem ogrozil in porušil njen občutek varnosti. Nasprotni udeleženec je več let povzročal nasilje v družini, zato so posledice pri predlagateljici trajne. Predlagateljica potrebuje čas, da lahko ponovno vzpostavi svoj občutek varnosti in integritete. Prepoved približevanja je edini način, s katerim nasprotnemu udeležencu lahko prepreči, da bi nadaljeval z nadlegovanjem. Nasprotni udeleženec je v svojih ravnanjih izkazoval premoč nad predlagateljico in jo spravljal v podrejen položaj. Predlagateljica se le delno strinja z ugotovitvijo sodišča, da je nasilje s strani nasprotnega udeleženca prenehalo po 16. 1. 2019. Nasprotni udeleženec še vedno ne plačuje preživnine za otroka in s tem ne prevzame svoje odgovornosti za svojo starševsko vlogo ter skuša na ta način kontrolirati življenje predlagateljice in obeh otrok. Predlagateljica je večkrat prosila nasprotnega udeleženca, da bi vrnil dokumente obeh otrok. Najprej se je nasprotni udeleženec temu izmikal, ko mu je sodišče to naložilo z začasno odredbo, pa je sporočil, da dokumentov nima več. S takim ravnanjem še vedno izvaja kontrolo nad predlagateljico in otrokoma. Predlagateljica tudi nima nobenih informacij, da bi se nasprotni udeleženec vključil v program za anonimne alkoholike ter v terapevtski proces. S strani skupnih prijateljev je slišala, da je nasprotni udeleženec še vedno jezen nanjo in da se ni sprijaznil z razpadom zakona. Nasprotni udeleženec še vedno nima uvida, da je povzročal nasilje. To predstavlja dodatno nevarnost za predlagateljico. Želja nasprotnega udeleženca po stiku pa izkazuje potrebo po zaščiti predlagateljice. Vsebino SMS in elektronskih sporočil, ki jih je pošiljal nasprotni udeleženec, je treba presojati iz vidika nadaljevanja kontrole in pritiskov, tudi če je njihov siceršnji družbeni kontekst drugačen.

3Pritožba ni utemeljena.

4Prvostopenjsko sodišče je s sklepom z 12. 11. 2018 za osem mesecev nasprotnemu udeležencu prepovedalo zadrževati se v bližini stanovanja, zadrževati in približevati se predlagateljici na delovnem mestu, zadrževati in približevati se vrtcu, ki ga obiskujeta mladoletna otroka ter navezovati stike s predlagateljico in mladoletnima otrokoma na kakršenkoli način. Ker je nasprotni udeleženec kljub izdanemu sklepu, v katerem so mu bili izrečeni ukrepi, predlagateljici pošiljal večje število elektronskih in SMS sporočil, mu je sodišče s sklepom 14. 3. 2019 naložilo plačilo denarne kazni v višini 1.000 EUR. Ne glede na to, da prvostopenjsko sodišče iz vsebine elektronskih sporočil ni moglo zaznati psihičnega nasilja nad predlagateljica (nasprotni udeleženec v sporočilih predlagateljico prosi, naj se vrne k njemu in ji izpoveduje ljubezen), je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je predlagateljica sporočila dojela kot obremenjujoče, da so jo sporočila vznemirila in prestrašila in je zato ocenilo, da predstavljajo psihično nasilje nad predlagateljico. Sporočila so bila poslana v obdobju od 14. 11. 2018 do 16. 1. 2019, po tem obdobju pa je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je nasilje s strani nasprotnega udeleženca popolnoma prenehalo in ni izvršil nobenega dejanja, ki bi lahko nakazovalo na dejstvo, da bo do predlagateljice in otrok nasilen še v prihodnje. Zato je predlog za podaljšanje ukrepov zavrnilo.

5Po določilu 19. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) lahko sodišče povzročitelju nasilja, ki je žrtev telesno poškodoval, ali ji prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, izreče ukrepe, ki so primeroma našteti v citiranem določilu. Ukrepe po citiranem določilu lahko sodišče izreče tudi, če povzročitev nasilja žrtev proti njeni izrecni volji protipravno nadleguje, na primer z zasledovanjem ali uporabo sredstev za komuniciranje na daljavo. Po izrečenem ukrepu lahko žrtev poda predlog za podaljšanje trajanja izrečenega ukrepa pred iztekom roka, za katerega je bil ukrep izrečen. Sodišče pa lahko trajanje ukrepa podaljša večkrat, vendar vsakokrat največ za dvanajst mesecev, razen, če zakon ne določa drugače.

6Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ko predlogu za podaljšanje izrečenih ukrepov ni ugodilo. Ugotovilo je, da niso podani pogoji za podaljšanje veljavnosti ukrepov, saj nasprotni udeleženec s svojimi nasilnimi ravnanji ni nadaljeval. Predlagateljica se sicer čuti ogrožena, vendar je njen notranji občutek ogroženosti rezultat preteklih nasilnih dejanj nasprotnega udeleženca in zato ne more predstavljati razloga za podaljšanje ukrepov po ZPND. Sodišče prve stopnje je ugotovilo tudi, da iz sporočil, ki jih je v obdobju med 14. 11. 2018 in 16. 1. 2019 nasprotni udeleženec pošiljal predlagateljici, ni razvidna maščevalnost, ki jo predlagateljica očita nasprotnemu udeležencu, niti ni izkazano, da bi nasprotni udeleženec v preteklem obdobju poskušal najti predlagateljico. Pritožbeno sodišče take zaključke prvostopenjskega sodišča v celoti sprejema.

7Predlagateljica v pritožbi navaja, da je nasprotni udeleženec v družini povzročal nasilje več let in zato povzročil pri predlagateljici trajne posledice. Pritožbeno sodišče na te pritožbene navedbe odgovarja, da je prvostopenjsko sodišče ravno zato izreklo ukrepe za varstvo predlagateljice in mladoletnih otrok s katerimi je preprečilo, da bi nasprotni udeleženec nadaljeval z nasiljem. Ker je nasprotni udeleženec kljub temu predlagateljici pošiljal SMS in elektronska sporočila, ga je sodišče denarno kaznovalo. Po kaznovanju nasprotni udeleženec predlagateljici ni več poslal nobenega sporočila, niti ni poskušal najti predlagateljice.

8Predlagateljica v pritožbi navaja, da nasprotni udeleženec ne plačuje preživnine za otroka, da ji ni izročil dokumentov otrok in da se ni vključil v program za anonimne alkoholike ter v terapevtski proces. Če toženec ne plačuje preživnine, ki jo je kot preživninski zavezanec dolžan plačevati, lahko predlagateljica po pravni poti doseže izpolnjevanje preživninskih obveznosti nasprotnega udeleženca. Neplačevanje preživnine pa ni razlog, ki bi utemeljeval podaljšanje ukrepov za preprečevanje nasilja v družini. Sodišče je že naložilo nasprotnemu udeležencu s sklepom, da je dolžan izročiti predlagateljici dokumente otrok. Predlagateljica ima torej izvršilni naslov, s katerim lahko doseže izročitev dokumentov. Sama neizročitev dokumentov pa prav tako ni razlog, ki bi utemeljeval podaljšanje ukrepov. Tudi pritožbena navedba, da se nasprotni udeleženec ni vključil v program za anonimne alkoholike ter v terapevtski interes, s čimer naj bi izkazoval, da nima uvida v povzročanje nasilja, ne predstavljajo razlogov za izrek oziroma podaljšanje ukrepov po ZPND.

9Ključna je ugotovitev, da nasprotni udeleženec po 16. 1. 2019 ni storil nobenega nasilnega dejanja oziroma takega ravnanja, ki bi predstavljal razlog za podaljšanje ukrepov. Ravnanja na katera se sklicuje predlagateljica v pritožbi predstavljajo opustitve nasprotnega udeleženca (neplačevanja preživnine, neizročitev dokumentov, neudeležbo v terapevtskih procesih), ki jih predlagateljica doživlja kot napad oziroma kot kontrolo nad njenim življenjem. Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitev prvostopenjskega, da se je predlagateljica zaradi preteklih nasilnih ravnanj nasprotnega udeleženca počutila ogroženo, sprejema pa tudi ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da so ukrepi in denarna kazen, ki jih je izreklo prvostopenjsko sodišče, zalegli. Nasprotni udeleženec je s svojim ravnanjem prenehal. V pritožbi zatrjevana ravnanja (neplačevanja preživnine, neizročitev dokumentov, neudeležbo v terapevtskih procesih) ne predstavljajo razlogov, ki bi utemeljevali podaljšanje izrečenih ukrepov.

10Uveljavljeni pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).