VSL Sodba II Cpg 492/2019

I. Pritožba se zavrne in se prvostopenjska sodba v izpodbijani I. in III. točki izreka potrdi.

II. Toženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Izpodbijana sodba

1Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora toženka plačati tožnici 3.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov od zamude do plačila (I. točka izreka). Višji zahtevek je zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je tudi, da mora toženka tožnici povrniti njene pravdne stroške v znesku 44,00 EUR s pripadki (III. točka izreka).

Pritožba toženke in odgovor tožnice

2Proti tej sodbi se je toženka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala spremembo izpodbijanega dela sebi v prid, podrejeno pa razveljavitev tega dela sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevala je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

3Iz vsebine odgovora na pritožbo pa izhaja, da tožnica predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe.

K odločitvi o pritožbi

4Pritožba ni utemeljena. Na odločilne pritožbene navedbe je odgovorjeno v nadaljevanju.

Posebnosti spora majhne vrednosti

5Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). O pritožbi zoper sodbo je odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).

Vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanj

6Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče na podlagi določila prvega odstavka 458. člena ZPP vezano, izhajajo naslednja pravno odločilna dejstva: (1) pravdni stranki sta sklenili prodajno pogodbo, s katero se je tožeča stranka zvezala toženi stranki izročiti dve tekalni stezi tako, da toženka na njej pridobi lastninsko pravico, ta pa se je zavezala tožnici plačati kupnino; (2) kupnina za tekalno stezo je znašala 4.000,00 EUR, z 22 % DDV pa 4.880,00 EUR¹; (3) toženka je prvi del kupnine v višini 880,00 EUR plačala 19. 2. 2018, drugi del v višini 500,00 EUR 13. 3. 2018, drugih pa ni plačala; (4) toženka je zatrjevala obstoj stvarnih napak, ki jih ni konkretizirala; (5) edina napaka, na katero je bila tožnica opozorjena, je bila glasnost ventilatorja na motorju, kar je tožnica odpravila 6. 4. 2018; (6) k odpravi drugih napak tožeča stranka ni bila pozvana, (7) ob izročitvi tekalnih stez tožnica toženki ni izročila dokumentov o dobavi niti navodil za uporabo, pač pa ji je navodila izročila šele 4. 10. 2018 in (8) prikaz uporabe tekalnih stez je tožnica ob izročitvi predstavila osebno enemu od vaditeljev toženke. Hkrati je sodišče presodilo, da ne drži navedba toženke, da tekalnih stez ni mogla uporabljati ter da toženka dogovora o odlogu in drugačnem načinu obročnega plačevanja kupnine od tistega, ki je razviden iz računa (A4), ni dokazala.

Prvostopenjska pravna presoja ugotovljenega dejanskega stanja

7Upoštevajoč zgoraj povzeta dejstva je sodišče prve stopnje presodilo, da sta pravdni stranki sklenili prodajno pogodbo in da je tožnica v celoti izpolnila svojo obveznost. Neizročitev dokumentov o dobavi je štelo za nebistveno. Ker je bil prikaz uporabe tekalnih stez predstavljen osebno enemu od vaditeljev tožene stranke, je presodilo, da tudi ni bistveno, da je tožnica navodila za uporabo tekalnih stez toženki izročila šele 4. 10. 2018. Ker pa tožnica ni dokazala, kdaj je toženki poslala račun, je štelo, da ga je ta prejela šele 25. 1. 2018. Zato je toženko obsodilo na plačilo zamudnih obresti od prvega obroka v višini 300,00 EUR šele od 26. 1. 2018. Iz teh razlogov je višji obrestni zahtevek pa je zavrnilo (II. točka izreka).

Odgovor na posamezne pritožbene navedbe

8Odločitev sodišča prve stopnje, da ne bo izvedlo naroka (drugi odstavek 454. člena ZPP), pritožnica izpodbija s spodaj povzetimi navedbami. Meni, da bi moralo sodišče zaslišati stranke in priče saj bi te lahko s svojo prezenco na sojenju, načinom pričanja, tiki, trzanjem sodišču pomagale razjasniti dejansko stanje. Tako bi moralo sodišče izvesti neposredno soočenje prič, saj bi se šele takrat lahko pokazala resnična dejstva. Le tako bi sodišče natančneje ugotovilo določena pravna dejstva, zlasti pa (1) ali in kako sta se pravdni stranki pogovarjali glede obročnega plačila, (2) na kakšen način so bile tekalne steze predane toženi stranki, (3) za kakšno okvaro je pri menjavi ležaja na tekalni stezi dejansko šlo, (4) kakšna ustna predstavitev tekalnih stez je bila sploh opravljena pri toženi stranki in (5) kako obsežna popravila so bila izvedena na tekalnih stezah.

Ta pritožbeni očitek je neutemeljen. Pritožnica popolnoma spregleda, da tožena stranka, ki se je pred sodiščem prve stopnje zastopala brez odvetnika, ni predlagala niti zaslišanja strank niti prič. Prav tako ne tožeča stranka. Čigavo pričanje, čigavi tiki in čigavo trzanje ter soočenje med kom je zahtevalo izvedbo glavne obravnave, pa pritožnica niti v pritožbi ni navedla. Pa tudi če bi to storila, bi bil tak pritožbeni predlog prepozen (prvi odstavek 337. člena ZPP). Smiselno uveljavljen pritožbeni razlog absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je torej v celoti neutemeljen.

Iz istih razlogov je neutemeljeno pritožbeno stališče, da bi sodišče prve stopnje moralo razpisati glavno obravnavo tudi zato, ker se v svoji sodbi nikjer ne dotakne obsežnosti popravila tekalne steze, zaradi česar dejanskega stanja ni dovolj jasno ugotovilo.

9Iz neprerekanih navedb tožnice izhaja, da tekalni stezi nista bili novi². Nobena od pravdnih strank pa sklenitve pisne pogodbe ne zatrjuje. Njena vsebina je razvidna iz vtoževanega računa z dne 17. 11. 2017 (A4). Iz njega pa ne izhaja, da je tožnica razen tekalne steze dolžna toženki izročiti še kaj drugega. Torej je zmotno pritožbeno stališče, da je tožnica nepopolno opravila svojo obveznost. Pa tudi sicer je bila po ugotovitvah sodišča prve stopnje ves čas v uporabi.

10Pritožnica je svoje stališče (o nepopolni izpolnitvi pogodbe) podkrepila z navedbo, da bi, če bi istočasno s tekalno stezo prejela tudi navodila za uporabo, „izkoristila poln potencial teh tekalnih stez in s tem svojim strankam nudila celotno podporo ...“. Kateri potencial ima v mislih, pa ni navedla. Zato niti s temi navedbami ni utemeljila svojega stališča, da je bila izpolnitev pogodbe s strani tožnice nepopolna. Isto velja za pritožbeno trditev, da je tožnica zgolj ustno predstavila delovanje tekalne steze enemu od osebnih trenerjev toženke (ne pa direktorju).

11Pritožnici je nedvomno jasno, da z navedbo, da gre zgolj izkušenosti tožene stranke zahvala, da se pri uporabi tekalne steze, ker tožeča stranka ni podala navodil, ni poškodoval noben od obiskovalcev fitnesa, ne more doseči predlagane spremembe dogovora o načinu obročnega plačevanja niti znižanja kupnine. Ali želi doseči kaj drugega, pa v pritožbi ni pojasnila. Zato pritožbeno sodišče na to navedbo ne more odgovoriti.

12Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba v nobeni točki ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (383. člen ZPP), saj niti ob uradnem preizkusu te sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP.

K odločitvi o stroških pritožbenega postopka

13Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

¹ Iz računa (A4) je razviden dogovor o obročnem plačilu tako, da bi prvi obrok v višini 880,00 EUR zapadel v plačilo 30. 11. 2017, ostalih pet obrokov po 800,00 EUR pa vsakega zadnjega v mesecu od 31. 12. 2017 do 30. 4. 2018
² V dopolnitvi tožbe z dne 4. 10. 2018 (red. št. 12) je v zadnjem odstavku na drugi strani navedeno: navodila za rabljene tekalne steze nismo mogli dobiti vse do današnjega dne ...