UPRS Sodba I U 683/2018-12

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo tožniku za leto 2017 odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Domžale v višini 115,01 EUR. Odločitev je sprejel na podlagi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 6/2005, v nadaljevanju Odlok o NUSZ/2005).

2Drugostopni organ je s svojo odločbo zavrnil pritožbo tožnika in potrdil odločitev prvostopnega organa. V zvezi s pritožbenimi navedbami je še navedel, da so bili podatki o površini stavbe pridobljeni iz Registra nepremičnin (REN) in gre za stanovanje z neto tlorisno površino 299,50 m2. Za odmero se od neto tlorisne površine stavbnega dela odštejejo odprti prostori (odprta terasa 29,90 m2), kar pomeni, da znaša odmerna površina 269,90 m2, polovica torej 134,80 m2. Citiral je drugi in tretji odstavek 60. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ/84) ter 10. člen Odloka o NUSZ/2005. Kot površina se tako upošteva čista tlorisna površina, ki je neto tlorisna površina, od katerega se odštejejo zgolj zunanje površine objekta, oziroma se upošteva površina dela stavbe, ki predstavlja vsoto površin prostorov, ki pripadajo delu stavbe, kot je definirano v Pravilniku o vpisih v kataster stavb. Ni podlage za določitev uporabne površine stavbe kot osnove za določitev nadomestila, prav tako pa je uporabna površina tista, ki se določi kot seštevek vseh prostorov za bivanje v eni ali več etažah, brez tehničnih prostorov, balkonov in nedokončanih prostorov. Če se tožnik ne strinja s podatki v REN, lahko predlaga v skladu z drugim odstavkom 218. c člena ZGO-1 vpis novih podatkov ali sprememb pri pristojni GURS v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, saj sicer velja domneva, da so podatki pravilni.

3Tožnik je v tožbi uvodoma navedel, da je odločitev napačna. Iz vpogleda na portal e-prostor je razvidno, da ima stavba ..., katere skupna lastnika sta tožnik in A.A., 157,10 m2 uporabne stanovanjske površine in 19,20 m2 površine garaže, skupno torej 176,30 m2 in ne 269,60 m2. Ostalo površino stavbe zajemajo t.i. tehnični prostori, ki jih tretji odstavek 60. člena ZSZ/84 in 10. člen Odloka ne štejeta med stanovanjske površine stavbe (drvarnica, kurilnica, balkon, shramba, sušilnica, klet). Toženka ni imela pooblastila za vštevanje drugih prostorov, ki niso stanovanjski. Ni sporno, da sme občina pri ugotovitvi stanovanjske površine stavbe uporabiti površine iz REN, vendar je treba te podatke pravilno povzeti in pravilno izbrati prostore, za katere je treba odmeriti nadomestilo. Podobno zadevo je obravnavalo tudi Upravno sodišče v I U 922/2016 z dne 7. 3. 2017. Tudi FURS je v maju 2015 izdala podrobnejši opis - Obdavčitev z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča, v katerem izrecno določa, da se NUSZ plačuje le od stanovanjske površine stavbe (torej ne od neto stanovanjske površine stavbe). Med stanovanjsko površino FURS upošteva le čisto tlorisno površine sob, predsob, hodnikov v stanovanjih, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja in čisto tlorisno površino garaže za osebna vozila (brez t.i. tehničnih prostorov v stanovanjski stavbi). Tožnik je zato sodišču predlagal odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje z navodilom, da se tožniku odmeri NUSZ po uporabni površini stavbe v izmeri 157,10 m2 in čisto tlorisno površino garaže v izmeri 19,20 m2, skupaj 176,30 m2, in da sodišče toženki naloži povrnitev njegovih stroškov postopka.

4Toženka je v odgovoru na tožbo vztrajala pri dejanskih in pravnih ugotovitvah izpodbijane odločbe ter predlagala zavrnitev tožbe.

5Tožba ni utemeljena.

6V tej zadevi je sporna odločitev upravnega organa o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča tožniku v višini 115,01 EUR za površino 134,80 m2, ki ji tožnik ugovarja, saj meni, da bi morala biti upoštevana uporabna površina stavbe v skupni izmeri 176,30 m2 (uporabna stanovanjska površina dela stavbe v izmeri 157,10 m2 + čista površina garaže v izmeri 19,20 m2).

7Iz podatkov spisa in obrazložitve izpodbijane odločbe (ki ji je pritrdil tudi drugostopni organ) izhaja, da je organ pri svoji odločitvi uporabil podatke iz REN. Po teh podatkih znaša površina dela stavbe 299,50 m2, od katere je organ odštel površino odprte terase in tožniku nadomestilo odmeril za polovico tako ugotovljene površine. Pri tem se je oprl na 10. člen Odloka o NUSZ/2005, po katerem je stanovanjska površina čista tlorisna površina sob, predsobe, kuhinje, hodnikov v stanovanju, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile. Vsebinsko enako določbo vsebuje tudi tretji odstavek 60. člena ZSZ/84.

8Tožnik neuspešno ugovarja, da bi moral organ nadomestilo odmeriti od uporabne površine dela stavbe v izmeri 157,10 m2, saj tega ne zakon in ne odlok ne predpisujeta. Kot je tožniku pojasnil še drugostopni organ, se pri odmeri upošteva čista tlorisna površina, to je neto tlorisna površina, od katere se odšteje le površina zunanjih delov objekta. V tem primeru je bila to površina odprte terase v izmeri 29,90 m2 (kar je organ - kot že navedeno - pri odmeri pravilno odštel), ni pa imel podlage, da bi odštel tudi površine drugih zaprtih prostorov, ki jih tožnik poimenuje kot tehnične prostore (drvarnica, zaprt balkon, kurilnica, shramba, sušilnica, klet). Po prej citirani določbi 10. člena Odloka ter tretjega odstavka 60. člena ZSZ/84 so namreč tudi ti prostori (shramba in drugi zaprti prostori stanovanja) opredeljeni kot sestavni del stanovanjske površine. Med te (torej poleg shrambe) pa nedvomno tudi sodijo: zaprt balkon, sušilnica, pralnica, kurilnica, drvarnica. Navedeni opredelitvi tudi ne nasprotuje (ampak je po oceni sodišča celo vsebinsko identičen) dokument FURS iz maja 2015, naslovljen Obdavčitev z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga tožnik prilaga kot dokaz k svojim trditvam. Površina dela stavbe tudi po Pravilniku o vpisih v kataster stavb predstavlja vsoto površin prostorov, ki pripadajo delu stavbe (drugi odstavek 2. člena Pravilnika), torej v tem primeru stanovanju kot delu stavbe. Tožnik se zato tudi ne more sklicevati na zadevo, I U 922/2016 z dne 7. 3. 2017, saj je šlo za drugačno sporno vprašanje, in sicer, ali je bil glede na spremembo materialnega predpisa (ki je določil drugačno opredelitev površine, od katere se odmerja nadomestilo) podatek, ki ga vsebuje REN, pravilno povzet. Za tako vprašanje pa v tem primeru (glede na prej povzete določbe materialnopravnih predpisov, ki veljajo za ta primer, in ugotovitve dejanskega stanja, ki temeljijo na podatkih iz REN) ne gre.

9Kot pa je tožniku tudi pojasnil že drugostopni organ, lahko tožnik, če meni, da podatki, vpisani v REN, niso pravilni, predlaga vpis novih podatkov ali njihovo spremembo katastra stavb pri pristojni geodetske upravi v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin (tretji odstavek 218. c člena ZGO-1). Če zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča ne predlaga vpisa novih ali spremenjenih podatkov v skladu z določili prejšnjega odstavka, se šteje, da so podatki občine pravilni (četrti odstavek 218. c člena ZGO-1).

10Glede na povedano je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in zakonit, izpodbijana odločba je pravilna in na zakonu utemeljena, sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti.

11Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnika je sodišče sprejelo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.