VSL Sklep I Cpg 480/2019

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor tožnice z dne 27. 4. 2019 zoper plačilni nalog opr. št. VIII Pg 3983/2015 z dne 1. 4. 2019 zavrnilo.

2Zoper takšen sklep se je pritožila tožeča stranka smiselno zaradi napačne uporabe materialnega prava in ugotovitve dejanskega stanja.

3Pritožba ni utemeljena.

4Iz stanja zadeve izhaja, da je tožnica vložila pritožbo zoper sklep o odmeri pravdnih stroškov VIII Pg 3983/2015 z dne 13. 3. 2019 in s tem v zvezi ji je sodišče prve stopnje poslalo plačilni nalog z dne 1. 4. 2019 za plačilo sodne takse 138,00 EUR. Tožnica je zoper plačilni nalog vložila ugovor, v katerem navaja, da vlaga ugovor zato, ker taksna obveznost ni nastala oziroma podrejeno iz razloga, da je sodno takso sodišče prve stopnje napačno odmerilo glede na predmet spora ter njegovo višino.

5Sodišče prve stopnje je sodno takso odmerilo po tar. št. 3009 taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1), iz katere izhaja, da taksa za postopek o pritožbi zoper odločbo o stroških postopka znaša 40 % takse za postopek na prvi stopnji. Pritožnica je vložila pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 13. 3. 2019, s katerim je umik tožbe vzelo na znanje (I. točka izreka sklepa) in tožnici naložilo plačilo pravdnih stroškov. Zoper ta sklep je glede odmere stroškov vložila pritožbo tožeča stranka in ji je bila odmerjena po njenem sporna sodna taksa. Po mnenju sodišča prve stopnje celotna taksa za postopek na prvi stopnji za takšno vrednost spornega predmeta s količnikom 3 znaša 345,00 EUR, pri čemer 40 % od tega zneska znaša 138,00 EUR, kot je sodišče prve stopnje odmerilo v plačilnem nalogu.

6Pritožnica navaja, da je sodišče napačno odmerilo višino pravdnih stroškov tožene stranke (7.318,55 EUR), kar je prvostopenjsko sodišče povzelo za vrednost spornega predmeta in od tega odmerilo višino sodne takse. Tožeča stranka je prav na višino pravdnih stroškov vložila pritožbo. Evidentno je, da je sodna taksa iz tega razloga odmerjena s previsoko osnovo in bi s plačilom preveč odmerjene sodne takse tožnici nastala gospodarska škoda, ki je ne bi mogla povrniti oziroma od nikogar terjati. Pritožbeno sodišče poziva, da odmeri sodno takso upoštevaje pritožbene razloge. V primeru, da tožeča stranka ne bi uspela s svojo pritožbo zoper višino odmerjenih pravdnih stroškov, pa bi sodišče lahko tožnico naknadno pozvalo za doplačilo sodne takse.

7Pritožbeno sodišče poudarja, da upoštevaje taksno tarifo št. 3009 ZST-1 in opombo 3.d k tej tarifni številki je za postopek v pritožbi zoper odločbo o stroških postopka določenih 40 % takse za postopek na prvi stopnji. To takso je treba plačati za postopek zoper poseben sklep o stroških postopka in za postopek o pritožbi vloženi samo zoper odločbo o stroških, ki jo je sodišče izdalo v odločbi o glavni stvari. V primeru pritožbe zoper odločbo sodišča o glavni stvari v celoti se taksa po tar. št. 3009 ne plača.

8Napačno je tudi naziranje pritožnice, da je nepravilno odmerjena sodna taksa zato, ker je določena od izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje o višini pravdnih stroškov. Ureditev sodnih taks namreč ni koncipirana tako, da bi se odmerjala od tega, kakšen uspeh ima stranka v sodnem postopku, pač pa od tega, kakšna je sporna vrednost predmeta, ki ga stranka uveljavlja pri sodišču. Pri plačilu sodnih taks gre za odmeno za delo sodišča (primerjaj 1. in 3. člena ZST-1) in le ta se v primeru pravdnih stroškov (in še mnogo drugih vrst sodnih zadev) odmerja po višini, ki je za stranke sporna, ne pa tako, kot to razume pritožnik, po višini, s katero stranka (morebiti) uspe.

9Pritožbeno sodišče je glede na vse navedeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ker niso podani pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (365. člen v zvezi s 350. ter 366. členom Zakona o pravdnem postopku).