VSL Sklep II Cp 946/2019

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Odločitev o delitvi nepremičnin v solasti udeležencev temelji na ugotovitvah,

- da fizična delitev niti stavbnega niti kmetijskega zemljišča iz ekonomskih in funkcionalnih razlogov ni mogoča,

- da je kmetijskega dela parcele 1594/2 razmeroma malo (300 m2) in da je že za bistveno večje površine v k.o. X izvedenec navedel, da jih je neracionalno deliti na manjše dele, ker so neugodne za intenzivno obdelavo,

- da je solastninski delež glede parcele 1594/3 druge nasprotne udeleženke sedemkrat večji od solastninskega deleža drugega predlagatelja, da se družina druge nasprotne udeleženke ukvarja s kmetijstvom, drugi predlagatelj pa je sicer lastnik bližnje nepremičnine, a je le nedoločno omenjal sadna drevesa brez konkretnih načrtov nadaljnje obdelave vseh 4.000 m2 kmetijske površine, kozolec pa želi pridobiti le za hrambo traktorja, in da druga nasprotna udeleženka niti z dodelitvijo celotne parcele ne bo dobila v naravi tega, kar ji pripade, drugi predlagatelj pa bi pridobil nepremičnino v vrednosti, ki skoraj dvakratno presega vrednost njegovega solastninskega deleža.

2Pritožnik ne oporeka sicer pravilnemu pristopu v izpodbijanem sklepu, ki je vseh šest nepremičnin, glede katerih so udeleženci v solastninski skupnosti, delilo kot celoto in pri tem upoštevalo okoliščine, pomembne za odločitev o načinu delitve.

3Zakon resda kot primarni način delitve solastnine določa fizično delitev, vendar zgolj dejstvo, da pritožnik ni v naravi dobil nobene od nepremičnin oziroma nobenega njenega dela, še ne pomeni, da je odločitev v nasprotju z zakonom. Fizična delitev je pogojena s predpostavko, da je možna, ne da bi se z delitvijo znatno zmanjšala njena vrednost. Za odločitev o pritožbi je zato ključna pravilnost materialnopravnega zaključka, da fizična delitev kmetijskih površin bodisi od stavbnega dela bodisi njihovega dela ni mogoča.

4V sklepu je ugotovljeno, da fizična delitev iz ekonomskih in funkcionalnih razlogov ni mogoča. Ugotovitev se opira (1) na mnenje izvedenca kmetijske stroke, ki je ocenil vrednost kmetijskih zemljišč v k.o. X in vrednost kmetijskih površin na nepremičninah v k.o. Y, in navedel, da se v cenilski stroki v primeru drobljenja kmetijskih zemljišč pri majhnih površinah predlaga odkup, da je nepremičnine v k.o. X neracionalno deliti na manjše dele in da bi se z delitvijo vrednost zemljišč zmanjšala za 30 %, in (2) na mnenje izvedenca gradbene stroke, da delitev stavbnih delov parcel (niti z vzpostavitvijo etažne lastnine niti po površini) v k.o. Y ni mogoča (že zato), ker nizek solastninski delež predlagateljev ne more zagotoviti zaključenih enot, ki bi bile po namenu enake preostalemu delu nepremičnine. Sodišče je z argumentom sklepanja iz večjega na manjše utemeljilo stališče, da za delitev manjših kmetijskih površin še bolj kot za delitev bistveno večjih kmetijskih površin velja, da je neracionalna.

5Pritožnik utemeljeno uveljavlja, da stališče nima zadostne podlage v ugotovljenih dejstvih. Ugotovitev o nedeljivosti kmetijskih delov parcel v k.o. Y temelji na mnenju izvedenca kmetijske stroke, podanem glede kmetijskih zemljišč v k.o. X (v skupni velikosti 6.800 m2). Izvedenec je navedel, da se v cenilski stroki v primeru drobljenja kmetijskih zemljišč pri majhnih površinah predlaga odkup, da je nepremičnine v k.o. X neracionalno deliti na manjše dele in da bi se z delitvijo vrednost zemljišč zmanjšala za 30 %.

6Splošna ugotovitev o stališču cenilske stroke glede deljivosti kmetijskih zemljišč ne zadostuje za sklep o nedeljivosti obravnavanih nepremičnin. Odločilna je izvedenčeva ocena o procentualnem zmanjšanju vrednosti in na tej oceni temelječ zaključek sodišča, da bi se z delitvijo nepremičnin, ki so predmet delitve, znatno zmanjšala njihova vrednost. V zvezi s kmetijskimi deli zemljišč v k.o. Y izvedenec te ocene ni podal. Sklepanje sodišča, da mnenje, ki velja za večje kmetijske površine, še toliko bolj velja za manjše, ni nujno pravilno. Mnenje izvedenca resda govori o manjših kmetijskih površinah, vendar je podano v zvezi s parcelami v k.o. Y v primerjavi z večjimi kmetijskimi površinami, uporabljenimi za intenzivno obdelavo. Glede na splošnost ugotovitve o stališču cenilske stroke je šteti, da je podano ob predpostavki, da se zemljišča izkoriščajo na najboljši možni način v skladu s svojim namenom, tj. za kmetijsko proizvodnjo. Izguba vrednosti pri delitvi (še) manjših kmetijskih površin, ki niso namenjene intenzivni kmetijski obdelavi, pa je lahko manjša. Ker je donosnost odvisna od interesov (so)lastnikov, je strošek obdelave na m2 površine manjši kot v primeru intenzivne obdelave. Niti ugotovitve v izpodbijanem sklepu niti drugi podatki spisa ne kažejo, da bi kateri od zainteresiranih solastnikov zemljišča uporabljal za intenzivno kmetovanje. Na odgovor na vprašanje, ali bi se z delitvijo kmetijskih delov parcel 1594/2 in 1594/3 (tako da bi pritožnik dobil svoj delež ali vsaj večino deleža v naravi) zmanjšala njuna vrednost (in če da, v kakšnem obsegu), zato ni mogoče sklepati iz podanega mnenja, ampak gre za vprašanje, o katerem se mora izreči izvedenec.

7Zaključek o nedeljivosti parcel 1594/2 in 1594/3 nima potrebne opore niti v izvedenskem mnenju gradbene stroke, na katerega sta opozorili nasprotni udeleženki v odgovoru na pritožbo. Izvedenec je podal mnenje o stavbnih delih navedenih parcel. Le za zemljišče, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, se pravi za stavbni del, velja domneva, da gre za pripadajoče zemljišče. Le na to zemljišče se nanaša tudi njegovo mnenje o dostopnih poteh in napravah, ki služijo stavbi in funkcionalno sodijo k njej.

8Ob predpostavki, da sta parceli 1594/2 in 1594/3 deljivi, razlogi, na katerih temelji odločitev o dodelitvi nasprotnima udeleženkama, niso zadostni. Okoliščine, s katerimi so pritožnik in nasprotni udeleženki utemeljevali interes za dodelitev določene parcele oziroma njenega dela, je namreč sodišče tehtalo ob predpostavki, da nobene od navedenih parcel ni mogoče fizično deliti. Le ob tej predpostavki je namreč lahko pretehtal večji solastninski delež in izostala opredelitev do dokazov, ki jih je pritožnik predložil v potrditev navedb o gojenju sadnega drevja. Zadostna okoliščina za dodelitev večje parcele drugi nasprotni udeleženki v celoti ne more biti niti dejstvo, da niti ob taki odločitvi še ni prejela vrednosti celotnega solastninskega deleža. Dodelitev večjega dela parcel od vrednosti solastninskega deleža drugima dvema solastnikoma ne more iti na račun tega, da pritožnik ne prejme ničesar v naravi.

9Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi drugega predlagatelja ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Za ugotovitev, ali je možna fizična delitev kmetijskih delov parcel 1594/2 in 1594/3 k.o. Y, bo moralo sodišče zahtevati dopolnitev izvedenskega mnenja kmetijske stroke. Če se bo pokazalo, da je delitev mogoča brez znatnega zmanjšanja vrednosti kmetijskih parcel (verjetnost za tako ugotovitev pa ni zanemarljiva¹), bo treba postaviti še izvedenca geodeta. Glede na izražena stališča udeležencev v postopku, s katerimi so izkazovali interes za dodelitev posameznih (delov) nepremičnin, in glede na to, da si vsi želijo čim prej zaključiti postopek, se morda pokaže kot smiselno, da sodišče še pred dopolnitvijo izvedenskega mnenja kmetijske stroke poskusi doseči dogovor med udeleženci o fizični delitvi in nato pristojnemu geodetu le še naroči parcelacijo.

10Ob tehtanju, ali naj pritožbeno sodišče odloči o zadevi na obravnavi ali naj se zadeva dokonča pred sodiščem prve stopnje, je pritožbeno sodišče upoštevalo, da postopek teče že več (deset) let, vendar pa izvedba postopka pred sodiščem druge stopnje ne bi pripomogla k hitrejši odločitvi v zadevi. Predujem za dokončanje dokaza z izvedencem kmetijske stroke je namreč že na računu sodišča prve stopnje, prav tako pa tudi predujem za izvedbo dokaza z izvedencem geodetom, ki ga bo treba postaviti, če bo ugotovljeno, da sta nepremičnini 1594/2 in 1594/3 deljivi. Dopolnitev dokaznega postopka bo zato pred sodiščem prve stopnje izvedena hitreje kot pred sodiščem prve stopnje. Poleg tega gre za časovno zamudno dopolnitev dokaznega postopka, ki se v pretežni meri izvaja izven obravnave, to pa ni namen pritožbene obravnave.

11Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa ter v zadostnem številu izvodov za sodišče in za nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

12O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

¹ Po mnenju prve izvedenke, postavljene v obravnavani zadevi, so kmetijskih deli obravnavanih zemljišč deljivi, tej ugotovitvi pa nasprotni udeleženki nista argumentirano ugovarjali. Tudi bližina domovanj vseh treh zainteresiranih udeležencev spornima parcelama in izraženi interesi govorijo bolj v prid fizični delitvi.