UPRS Sodba I U 881/2018-12

I. Tožbi se ugodi, odločba Finančne uprave RS št. DT 4224-1344/2016-000696-08-331-13 z dne 29. 8. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v višini 15,00 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe.

1Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo tožniku za leto 2016 odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča od stanovanjskih prostorov na naslovu ..., v izmeri 196,38 m2, za čas prvih šestih mesecev leta 2016 v znesku 44,70 EUR in za preostale mesece leta 2016 v znesku 56,62 EUR, skupaj 101,32 EUR. Glede na lego, namembnost, komunalno opremljenost in smotrno izkoriščenost stavbnega zemljišča so bili stanovanjski prostori ovrednoteni s 150 točkami in uporabljena vrednost točke 0,003035 EUR.

2Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil in kot pravilno presodil uporabo Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Grosuplje (Odlok) v zvezi z določilom 58. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ/84). Navaja, da je bilo tožniku nadomestilo odmerjeno od površine 196,38 m2, kateri tožnik ugovarja in se sklicuje na podatke registra nepremičnin (v nadaljevanju REN), po katerih je površina spornega stavbnega zemljišča 107,8 m2. Ugotavlja, da je tožnik v postopku navajal različne površine prostorov, in sicer se je najprej skliceval na površino v REN v izmeri 107,8 m2, v pripombah je svoje stališče spremenil in zatrjeval, da je pravilna površina 185,1 m2, k dopolnitvi pritožbe z dne 16. 1. 2018 je priložil kopijo kvadrature spornega stavbnega zemljišča, iz katere izhaja površina 188 m2, ter kopije obrazcev, s katerimi je dne 21. 2. 2017 predlagal, da se površina v uradnih evidencah GURS s 185,1 m2 zmanjša na 127 m2. Meni, da je prvostopenjski organ pravilno uporabil površino 196,38 m2, ki izhaja iz odločbe o odmeri stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča, na katerem je objekt zgradil. Tožnik sicer trdi, da ta površina ni pravilna, vendar se zoper to odločbo ni pritožil, tako da je pravnomočna. Prav tako se ni mogoče opreti na podatek o površini v REN, saj ga je tožnik nenehno spreminjal. Pojasnjuje še, da se nadomestilo po določilih drugega odstavka 7. člena Odloka plačuje od neto tlorisne površine, ne pa od uporabne površine.

3Tožnik zoper odločbo vlaga tožbo, saj se s takšno odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da so osnova za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča podatki GURS. Občina Grosuplje in posledično toženka sta zato napačno izhajali iz tiste površine, ki je navedena v odločbi, s katero je bil tožniku odmerjen komunalni prispevek. Tožnik je to ugotovil šele leta 2016, vse do takrat pa je verjel, da se ta podatek vodi pravilno oziroma ga nihče ni podučil, kateri podatki so sploh relevantni. Temu spoznanju je sledilo popravljanje podatkov, ker pa je dobival različna navodila in tolmačenja, se je na koncu odločil, da bo za pomoč prosil uslužbence GURS-a, ki so mu pomagali izpolniti obrazce leta 2016 in 2017. Nadalje meni, da dodatno zgrajena garaža ne more biti vpisana v uporabno površino, kar je bilo pri tožniku upoštevano za vsa leta nazaj. Površina, navedena v odločbi o odmeri komunalnega prispevka, ni prava, saj je po izdaji te odločbe prišlo do sprememb pri gradnji. Tožnik mansarde ni gradil, namesto predvidene kvadratne oblike objekta pa je moral zaradi zahtev Občine Grosuplje objekt zgraditi kot pravokotnik. Tožnik je ponovno pregledal vso dokumentacijo in našel obvestilo, da je Občino Grosuplje obvestil o tem, da mansarde ne bo gradil, vendar bi se tedaj z izdajo nove odločbe zadeva zavlekla, tožnik pa ta čas ne bi mogel graditi. Pripominja tudi, da ima v pripravi elaborat za vpis v kataster stavb. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov.

4Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih za svojo odločitev. Predlaga zavrnitev tožbe.

5Tožba je utemeljena.

6Obveznost plačevanja NUSZ je opredeljena v VI. poglavju Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ/84). Ta predpis se še vedno uporablja na podlagi 3. točke odločbe Ustavnega sodišča U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014. V citirani odločitvi je Ustavno sodišče odločilo, da se do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin uporabljajo predpisi iz prve do pete alineje 33. člena Zakona o davku na nepremičnine, med katerimi so tudi VI. poglavje ZSZ/84 in odloki, ki so bili izdani na podlagi tega poglavja.

7V zadevi je sporna stanovanjska površina, od katere je bilo nadomestilo odmerjeno. Toženka trdi, da se nadomestilo odmeri od površine 196,38 m2. Nesporno je, da je to površina, ki izhaja iz odločbe št. 352-66/05-03/PV z dne 18. 8. 2005, s katero je bil tožniku odmerjen komunalni prispevek. Tožnik pa trdi, da je pravilna površina 107 m2.

8Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe (drugi odstavek 60. člena ZSZ/84). Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaž za osebne avtomobile (tretji odstavek 60. člena ZSZ/84, drugi odstavek 3. člena Odloka). Čiste površine... se opredeli na podlagi prijave zavezanca, podatkov iz lastnih evidenc oziroma se jih določi tako, da se upoštevajo uradni podatki o neto tlorisni površini iz registra nepremičnin, zmanjšani za odprte površine kot so terase, balkoni, ipd.

9Glede na to, da Odlok dopušča ugotavljanje čiste površine na več podlagah, se je moralo sodišče opredeliti, kateri vir podatkov je potrebno uporabiti, kadar se ti med seboj razlikujejo, tj. kadar zavezanec in upravičenec različno zatrjujeta površino, ki je predmet odmere.

10REN je večnamenska zbirka podatkov o nepremičninah v RS, ki se vzpostavi in vodi zaradi zagotavljanja podatkov, ki odražajo dejansko stanje nepremičnin v naravi (96. člen ZEN). Kateri podatki se evidentirajo v REN, izhaja iz 98. člena ZEN, med njimi pa je tudi površina nepremičnine (7. točka prvega odstavka) in dejanska raba nepremičnine (8. točka prvega odstavka). V primeru tožnika gre za stavbo, evidenca o stavbah pa je kataster stavb. V katastru stavb se površina stavbe in površina dela stavbe določita kot neto tlorisna površina, v skladu z veljavnim standardom za izračunavanje površin stavb (prvi odstavek 78. člena ZEN). Kako se izračuna površina stavbe oziroma delov stavbe, pa natančno določa Pravilnik o vpisih stavb v kataster. V REN se povzemajo podatki iz zemljiškega katastra, katastra stavb, zemljiške knjige, registra prostorskih enot, centralnega registra prebivalstva, poslovnega registra Slovenije, zbirk podatkov samoupravnih lokalnih skupnosti ter iz javnih in drugih zbirk podatkov (100. člen ZEN).

11Organ je dolžan v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. REN pa je bil vzpostavljen in se vodi ravno zaradi zagotavljanja podatkov, ki odražajo dejansko stanje nepremičnin v naravi. Pravila ugotavljanja površine delov stavb in stavbe so namenjena ravno temu, da se natančno ugotovi dejansko stanje, med drugim tudi dejansko stanje glede površine. Če pride do spremembe, se sprememba vpiše na zahtevo lastnika stavbe ali dela stavbe, kateri mora biti priložen elaborat spremembe podatkov katastra stavb (prvi in drugi odstavek 87. člena ZEN). Tudi iz tega izhaja, da obstoječa ureditev stremi k temu, da se v REN vodijo aktualni podatki o nepremičninah. Po drugi strani podatki, ki temeljijo na odločbi o odmeri komunalnega prispevka, ne odražajo nujno aktualnega dejanskega stanja nepremičnine, saj po odmeri tega prispevka lahko pride do spremembe velikosti nepremičnine, zaradi česar pa se pravnomočna odločba o odmeri komunalnega prispevka ne spremeni.

12Glede na navedeno je po presoji sodišča pri ugotavljanju čiste površine potrebno izhajati iz neto površine stavbe, kot izhaja iz REN, pri čemer je seveda odločilna površina nepremičnine, ki je evidentirana v obdobju, za katero se nadomestilo odmerja. Občina ne more voditi evidence o nepremičninah, iz katerih bi izhajala drugačna površina stavb, saj je uradna in vsem dostopna evidenca ravno kataster stavb, ki je del REN. Taka uporaba predpisa izhaja tudi iz prvega odstavka 218c. člena ZGO -1, ki se na podlagi odločbe Ustavnega sodišča U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014 prav tako še vedno uporablja v postopkih odmere NUSZ. Določa namreč, da mora občina za namene nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča uporabiti podatke, ki so vpisani v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

13Sodišče ugotavlja, da toženka ni pravilno ugotovila dejanskega stanja, tj. čiste stanovanjske površine, saj se je zadovoljila s površino, ki jo je navedla Občina Grosuplje, ta njen podatek pa temelji na odločbi, s katero je bil tožniku odmerjen komunalni prispevek za potrebe gradnje.

14Glede na to je sodišče izpodbijano odločbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. Ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti, ob tem pa v postopku ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, je sodišče v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.

15Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel, mu je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 15 EUR (25. člen ZUS-1, v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu). Stroške mu je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe. Sodna taksa bo vrnjena tožniku po uradni dolžnosti (opomba 6.1.c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).