VSL Sklep IV Cp 1101/2019

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog, da se nasprotnemu udeležencu izreče prepoved približevanja naslovu predlagateljičinega stalnega prebivališča za 12 mesecev na razdaljo manj kot 200 m, prepoved približevanja predlagateljici in navezovanju stikov z njo.

2Predlagateljica v pritožbi zoper navedeni sklep predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi in ugodi zahtevku ali pa zadevo vrne v nov postopek.

Trdi, da je z minimalno verjetnostjo izkazala, da je nasprotni udeleženec nad njo izvajal fizično in psihično-ekonomsko nasilje s preprečevanjem rabe njenega doma. Če takih dogodkov ne bi bilo, bi mirno živela v svojem domu, si kuhala in izvajala podobne vsakodnevne življenjske ljudske aktivnosti. Zanesljivo se ne bi ukvarjala s sodnimi vlogami in potovanji na sodišče več kot 10 km daleč, zdravstveno oslabljena in v času zdravljenj telesnih obolenj. Izganjanje družinskega člana iz njegovega doma je kaznivo dejanje in kršitev pravic iz Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND). Zgolj vpis v zemljiško knjigo ne more biti edino merilo, da gre za družinske člane. Po materini smrti v letu 2004 sta oče in brat začela izvajati razne oblike pritiskov s fizičnimi in verbalnimi dejanji, da bi jo izgnala iz njenega doma. Odškodninska tožba je bila zavrnjena. Ukrep prepovedi približevanja v zadevi N 336/2010 je bil mesece v predalu sodnice. Pravico do dostopa do doma ji daje odločba Okrajnega sodišča na Jesenicah P 88/06, ki jo je sodišče ignoriralo. Sodišče se ni opredelilo do njenih pravnih stališč. Dejansko stanje je zmotno ugotovljeno. Sodišče je imelo možnost postavljati vprašanja, a tega ni storilo. Po takih dogodkih potrebuje štirinajst dni, da se umiri. Je v finančni stiski, ker ne more nemoteno uporabljati svojega doma. Četudi bi bila po moči enakovredna nasprotnemu udeležencu, ni njena dolžnost, da se pred njegovimi oviranji zaščiti sama. To je bila dolžnost sodišča. V dogodku 10. 9. 2018 ni šlo le za tekmovanje; v dogodku 26. 6. 2018 nasprotni udeleženec ni ves večer le gledal predlagateljice, kako se trudi vstopiti v svoj dom. Prepoved približevanja bi predlagateljici omogočila, da ne bi bila več izpostavljena stresom, ki jih doživlja ob srečanjih z nasprotnim udeležencem na sodišču. V nasprotnem je prisiljena, da ga srečuje vsaj tam. Nasprotni udeleženec se bo lahko z očetom srečeval na sosednji parceli, kjer ima skoraj dograjeno novo hišo, ali na domu svoje prijateljice; če se bo vedel v redu, pa mu bo tudi sama dovolila, da bo prišel, ne da bi klicala policijo.

3Nasprotni udeleženec ni odgovoril na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Neutemeljeni so očitki sodišču o neustreznem vodenju postopka. Predlagateljica je bila natančno zaslišana. V zaslišanju je odgovarjala tako na vprašanje sodišča kot na vprašanja nasprotnega udeleženca. Da o čem pomembnem ni imela priložnosti izpovedati, iz pritožbe ni razvidno.

6Očitki o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju niso utemeljeni. Ugotovitve o dogajanju 26. 6. 2018 temeljijo na skrbni dokazni oceni izpovedb udeležencev ter poročil in drugih zapisov policije v tej zadevi in v zadevi, ki teče zoper predlagateljico na predlog njenega očeta. Sodišče je v izvedenih dokazih imelo dovolj podlage za tehten dvom o tem, ali je navedenega dne prišlo do fizičnega stika med udeležencema, in za zanesljiv sklep o tem, da se predlagateljica kljub domnevnim bratovim grožnjam in pritiskom ni uklonila in kraja dogodka ni zapustila. Pritožba ne vnaša dvoma niti o pravilnosti ključnih ugotovitev o dogajanju 10. 9. in 11. 9. 2018, tj. da je do edinega kontakta lahko prišlo v prerivanju, kdo od njiju bo prej pri vhodnih vratih.

7Neutemeljeni so tudi očitki o zmotni uporabi materialnega prava. Podlaga za izrek ukrepov, določenih v 19. členu ZPND, je ugotovitev, da je povzročitelj nasilja žrtev telesno poškodoval ali ji je prizadejal škodo na zdravju ali je drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice. Ugotovljeno dejansko stanje je v izpodbijanem sklepu pravilno ovrednoteno. Ravnanje nasprotnega udeleženca v dogodkih, s katerimi je predlagateljica utemeljevala izrek predlaganih ukrepov, ne daje podlage za izrek predlaganih ukrepov prepovedi približevanja naslovu predlagateljičinega stalnega bivališča niti prepovedi približevanja njej. Sodišče je pravilno oba konfliktna dogodka ovrednotilo v luči (premoženjskega) ozadja spora med sestro in bratom ter potrebe po varstvu njunega priletnega očeta, ki edini dejansko živi v hiši, kjer je prišlo do obravnavanih dogodkov. Očitek, da je sodišče katero od pomembnih okoliščin spregledalo ali ji ni dalo prave teže, ni utemeljen.

8Neupravičeno je tudi omalovaževanje ravnanj sodišča in uporaba slabšalnih oznak za sodnico. Udeleženci v postopku imajo pravico, da tudi ostro in kritično uveljavljajo svoja stališča v postopku, a hkrati dolžnost, da pri tem ohranjajo spoštljivost.

9Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče predlagateljičino pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).