VSL sklep II Ip 4368/2014

I. Pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za odpravo nepravilnosti pri izvršbi se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je 16. 6. 2014 izdalo dva sklepa. S prvim (red. št. 30 spisa) je zavrnilo prošnjo tretje za oprostitev plačila sodnih taks, z drugim (red. št. 31 spisa) pa je zavrnilo predlog tretje za odpravo nepravilnosti pri izvršbi z dne 5. 6. 2014, odložilo pa je izvršbo do pravnomočne odločitve o ugovoru tretje.

2Tretja se je zoper oba sklepa pravočasno pritožila.

O pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks:

3V pritožbi tretja sodišču očita sprenevedanje z navedbo, da ni navedla finančnega poslovanja svojega s.p. in ni predložila s tem v zvezi nobenega dokazila. Navaja, da ji je bil pri rubežu zaplenjen notessnik ASUS, last njenega s.p., kjer ima shranjene vse podatke glede poslovanja. Navaja, da je predložila celotne izpiske s TRR od s.p. M. K. za zadnje tri mesece, iz katerih je razvidno, koliko dobi bruto dohodka oziroma prometa in koliko plače. Iz tega je razvidno, da ji po odbitku stroškov ostane za plačo manj od zajamčenega osebnega dohodka oziroma manj kot 450,00 EUR mesečno, to je manj kot 150,00 EUR mesečno na osebo, kar kaže na ogroženost nje in njenih otrok.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo na podatke, ki jih je tretja navedla v izjavi o premoženjskem stanju na obrazcu ZST-1 (v nadaljevanju: izjava), zavrnilo pa ga je z obrazložitvijo, da je iz listinskih dokazov razvidno, da ima tretja status samostojne podjetnice, s frizerskim salonom, ter da v zvezi s finančnim poslovanjem dejavnosti ni predložila nikakršnih dokazil, ter glede na ugotovljeno premoženjsko stanje zaključilo, da s plačilom sodne takse ne bi bilo ogroženo njeno preživljanje in preživljanje njenih otrok.

6Dejansko stanje glede dejstev, odločilnih za presojo utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks, je ostalo nepopolno ugotovljeno. Ugotovitev, da s plačilom sodne takse ne bi bilo ogroženo preživljanje tretje in njenih otrok, temelji na sklepanju sodišča in ne na podatkih izjave. Opozoriti je treba, da je tretja obrazec ZST-1 izpolnila glede vseh zahtevanih podatkov o materialnem stanju vlagateljice - fizične osebe. Pri navedbi podatkov o vlagateljici je sicer kot status napisala „zaposlen“, vendar pa je hkrati priložila tudi obvestila o prometu na transakcijskem računu tretje kot samostojne podjetnice posameznice, tako da je bil njen status sodišču poznan. V izjavi je navedla znesek cca 750,00 EUR mesečne plače in obkrožila „NE“ glede ostalih dohodkov in prejemkov, obdavčenih po zakonu o dohodnini (podatki pod III.A) 1.).

7Če je sodišče prve stopnje dvomilo o resničnosti navedb v izjavi, bi jih moralo na podlagi četrtega odstavka 12. člena ZST-1 po uradni dolžnosti preveriti, šele nato pa bi se lahko opredelilo do utemeljenosti predloga. Sodišče tudi ni ocenilo in se opredelilo do priloženih listinskih dokazov (predloga tretje z dne 4. 6. in 7. 6. 2014 s prilogami C14 - C20, z oznako C15 sta označeni dve različni prilogi).

8Zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja je višje sodišče pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

O pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za odpravo nepravilnosti pri izvršbi:

9Glede na naravo odločitve višje sodišče vsebine pritožbe ne povzema. Tretja je v pritožbi zahtevala tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

10Pritožba ni dovoljena.

11Predpostavka za dovoljenost pritožbe je v skladu s četrtim odstavkom 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ (med drugim) obstoj pravnega interesa pritožnika zanjo. Pravni interes ima pritožnik, ki bi dosegel, če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, zase konkretno in neposredno pravno korist. Pravni interes mora biti podan ne le ob vložitvi pritožbe, temveč v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi.

12V trenutku vložitve pritožbe zoper izpodbijani sklep je tretja pravni interes imela, saj je sodišče njen predlog za odpravo nepravilnosti pri izvršbi zavrnilo. Vendar pa je v nadaljnjem postopku sodišče s sklepom z dne 20. 8. 2014, pravnomočnim 13. 9. 2014, njenemu ugovoru ugodilo in razveljavilo sklep o izvršbi glede zarubljenih predmetov (izvršba na premičnine je bila tudi že v celoti ustavljena s sklepom z dne 14. 10. 2014), kar je podlaga za njihovo vrnitev. S tem pa je odpadla pravovarstvena potreba tretje za odločitev o pritožbi zoper izpodbijani sklep. Namen zahteve za odpravo nepravilnosti pri izvršbi (52. člen ZIZ) namreč ni v (goli) ugotovitvi morebitne nepravilnosti, temveč v njeni odpravi, kolikor je glede na fazo postopka to mogoče.

13Ker tretja za pritožbo ob odločanju o njej nima več pravnega interesa, jo je višje sodišče na podlagi 1. točke 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, zavrglo. Odločitev o zavrženju pritožbe vsebuje tudi odločitev o stroških te pritožbe.