VSL Sodba I Cpg 814/2018

I.

Pritožbi se delno ugodi in se prvostopenjska sodba delno spremeni:

„1. V izpodbijanem prvem odstavku izreka tako, da se zavrne tožbeni zahtevek na plačilo glavnice v znesku 5.439,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov iz 1. do 44. točke ter od zneska 131,71 EUR od 30.4.2014 do plačila iz 45. točke;

2. V izpodbijanem drugem odstavku pa tako, da je tožena stranka H. p. o. - v stečaju, dolžna v roku 15 dni od prejema te sodbe plačati tožnikoma B. S. in A. S. njune pravdne stroške v znesku 627,40 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestni od zamude do plačila.

II.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenih delih: prvega odstavka izreka za znesek 2.875,10 EUR ter zakonske zamudne obresti v 45. točki prvega odstavka izreka od zneska 144,90 EUR od 30. 4. 2014 dalje do dne plačila ter od 46. do 55. točke prvega odstavka izreka izpodbijana sodba potrdi.

III.

Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, da je dolžna tožena stranka tožnicama vsaki do 1/2 plačati znesek 8.314,71 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter pravdne stroške v znesku 1.814,88 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do dne plačila.

2Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, tako da zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno pa, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo prvostopenjsko sojenje. V vsakem primeru je tožena stranka zahtevala še vračilo priglašenih pritožbenih stroškov.

V pritožbi je navajala, da je izvršbo, v kateri so bila izterjana sporna sredstva, vložila na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. III Pg 36/2002 z dne 9. 11. 2010. Stroškov, ki so bili prisojeni in naloženi v plačilo tožnikom v pravdnih postopkih tekom trajanja stečajnega postopka, ni mogoče šteti, za terjatev, ki bi nastala do začetka stečajnega postopka. Zato teh stroškov po navodilu stečajnega sodišča ni bilo mogoče pobotati s terjatvijo tožene stranke do tožeče stranke. Skladno s pravili vračunavanja se prvenstveno zapirajo sodni stroški skupaj z obrestmi, nato zakonske zamudne obresti in šele nato glavnica. Pravdni stroški z zakonskimi zamudnimi obrestmi so na dan prvega zatrjevanega zasega dne 29. 6. 2012 znašali skupaj 4.204,47 EUR. Ob upoštevanju vseh plačil je prišlo s spornimi plačili le do zapiranja stroškov in delno do plačila zakonskih zamudnih obresti. Obveznost pokojnika na dan 30. 4. 2014 je bila še vedno odprta v višini 127.192,14 EUR, torej se glavnica z zarubljenimi sredstvi ni plačevala. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do navedb tožene stranke v zvezi s podanimi izračuni, zato je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje je tudi zmotno ugotovilo, da tožena stranka vsebini listin ni ugovarjala, saj je tekom postopka opozorila, da vsota delnih plačil znaša 8.030,18 EUR in ne 8.314,71 EUR, kar je razvidno iz izpisa delnih plačil, ki jih je priložila tožeča stranka. Zmotna je tudi presoja prvostopenjskega sodišča, da naj bi tožena stranka v zvezi z vloženo izvršbo ne bila dobri veri, oziroma da je bila nepoštena. Tožbeni zahtevek na vračilo neupravičeno pridobljenega je bil postavljen šele z vložitvijo tožbe v predmetni zadevi, to je 4. 7. 2017. Šele od takrat dalje bi bili tožnici upravičeni do povračila zakonskih zamudnih obresti od odtegnjenega zneska.

3Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Tožnici sta kot pravna naslednika pokojnega P. S. iz naslova neupravičene obogatitve od tožene stranke zahtevali vračilo zneska 8.314,71 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki so bili izterjani v izvršilnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Kranju In 168/2012.

6Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je imela tožena stranka na podlagi pravnomočne sodbe III Pg 36/2002 Okrožnega sodišča v Kranju z dne 9. 11. 2010 do pravnega prednika tožeče stranke terjatev v znesku 53.443,61 EUR ter da sta imela pravna prednika tožeče stranke terjatev do tožene stranke v višini 77.254,00 EUR na podlagi pravnomočne sodbe III Pg 38/2002 Okrožnega sodišča v Kranju z dne 5. 6. 2012. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tudi iz končnega načrta končne razdelitve v stečaju toženke z dne 13. 7. 2015 (priloga A4 spisa) izhaja, da je terjatev pravnega prednika tožnikov na dan 22. 6. 2002¹ znašala 77.254,20 EUR, terjatev tožene stranke do tožeče stranke na isti dan pa je znašala 53.443,61 EUR. Po tega dne izvedenem pobotu pa je terjatev P. S. oziroma njegovih dedičev do tožene stranke znašala še 23.810,00 EUR. Sodišče prve stopnje je presodilo, da pokojni P. S. po pobotu terjatev ni bil več dolžnik tožene stranke, ampak le njen upnik. V posledici tega pa naj bi bila tožena stranka za vsa izterjana sredstva v izvršilnem postopku In 168/2012 neupravičeno obogatena, tožnici, ki sta dediča P. S., pa prikrajšani. Zato je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku za vračilo odtegnjenih sredstev in tožeči stranki prisodilo še zakonske zamudne obresti od posameznih odtegnjenih zneskov glede na čas, ko so bili zneski mesečno nakazani toženi stranki. Presodilo je, da v zvezi z izterjavo v izvršilnem postopku upravitelj ni ravnal dobroverno.

7Pravilno je pritožbeno stališče, da pravdnih stroškov, ki so bili toženi stranki pravnomočno prisojeni s sodbo III Pg 36/2002 z dne 9. 11. 2010 v zvezi z izpodbijanjem pravnih dejanj v stečaju in so nastali po začetku stečajnega postopka, ni dopustno pobotati z nasprotno terjatvijo pravnega prednika tožeče stranke, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka. Pritožnica je tekom prvostopnega postopka podala trditve, da je s spornimi plačili v izvršbi prišlo najprej do poplačila prej navedenih stroškov postopka.

8S pobotom na dan začetka stečajnega postopka nad toženko je ugasnila terjatev tožene stranke, obstoj katere je bil ugotovljen s pravnomočno sodbo III Pg 36/2002 z dne 9. 11. 2010. Ta terjatev je nastala do začetka stečajnega postopka in se je pobotala z nasprotno terjatvijo pravnega prednika tožnic, ki je ravno tako nastala do začetka stečajnega postopka. Pogoji za pobot terjatev so se stekli na dan začetka stečajnega postopka 22. 6. 2002 (117. člen ZPPSL²).

9Drugačen pa je položaj, kar zadeva terjatev plačila stroškov postopka v znesku 3.137,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki so bili toženi stranki prisojeni s pravnomočno sodbo III Pg 36/2002 z dne 9. 11. 2010 v posledici izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Tožba v citirani zadevi je bila vložena 17. 12. 2006. Stroški navedenega pravdnega postopka so nastali po začetku stečajnega postopka. Terjatve upnika do stečajnega dolžnika, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, pa ni dovoljeno pobotati z nasprotno terjatvijo stečajnega dolžnika do tega upnika, ki je nastala po začetku stečajnega postopka (119. člen ZPPSL).

10Tožeča stranka ni prerekala trditev tožene stranke, da je terjatev iz naslova prisojenih pravdnih stroškov po sodbi III Pg 36/2002 v višini 3.137,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi na dan 29. 6. 2012 znašala 4.204,47 EUR ter da se je z delnimi plačili v izvršbi od 29. 6. 2012 dalje do 30. 4. 2014 (tega dne v znesku 128,12 EUR) zapirala navedena terjatev iz naslova pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi (pripravljalna vloga tožene stranke z dne 13. 6. 2018, list. št. 47, izračun B7 - B11). Zmotno je stališče tožeče stranke, da so bile trditve tožene stranke prepozne, saj je tožena stranka že v prvi pripravljalni vlogi pred prvim narokom podala ugovor, da so se s plačili najprej zapirali stroški postopka (list. št. 29, 15. 1. 2018). Ta ugovor je z izračunom specificirala potem, ko je tožeča stranka predložila dokazila o rubežu na naroku 6. 6. 2018. Pooblaščenec toženke je v danem sodnem roku 8 dni s prej navedeno pripravljalno vlogo specificiral plačila pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki jih tožeča stranka po višini ni prerekala. Ker do pobota terjatve iz naslova pravdnih stroškov ni prišlo, je tožena stranka navedene zneske utemeljeno izterjala od tožeče stranke. Zato tožeča stranka ni upravičena zahtevati vračila zneskov, ki so bili v izvršbi odtegnjeni do 30. 4. 2014.

11Drugačen pa je položaj, kar zadeva preostala odtegnjena sredstva. Ker je terjatev, ki jo je do pravnega prednika tožnic imela tožena stranka, ugasnila s pobotom na dan začetka stečajnega postopka, tožena stranka v tem delu ni imela podlage za vložitev predloga za izvršbo. Tožeča stranka ni toženi stranki iz naslova navedene terjatve po pobotu dolgovala več ničesar. Pritožbeno sodišče v tem delu v celoti soglaša z razlogi prvostopnega sodišča, da je bila tožena stranka za izterjana sredstva v presežku nad stroški pravdnega postopka po sodbi III Pg 36/2002 neupravičeno obogatena, tožeči stranki pa prikrajšani (točka 10 in 11 prvostopne sodbe).

12Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo višino zneska, ki ga je prejela tožena stranka in da se ni opredelilo do ugovora tožene stranke glede navedenega zneska, ki naj bi znašal 8.030,18 EUR in ne 8.314,71 EUR. Sodišče prve stopnje je v 11. točki obrazložitve izpodbijane sodbe prepričljivo pojasnilo, da je tožeča stranka izkazala višino zarubljenega zneska in sicer 7.345,86 EUR iz naslova zarubljenih denarnih sredstev pri SPIZ ter pri banki sredstva v višini 986,85 EUR, kar skupaj znaša 8.314,71 EUR, kolikor sta zahtevala tožnika.

13Pritožbeno sodišče soglaša tudi s presojo sodišča prve stopnje v zvezi z nepoštenim ravnanjem tožene stranke pri izterjavi sredstev. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je sodba III Pg 36/2002 z dne 9. 11. 2010 postala pravnomočna dne 13. 12. 2011, sodba III Pg 38/2002 z dne 14. 3. 2012 pa je postala pravnomočna dne 22. 6. 2012. Terjatev tožene stranke je bila pravnomočno ugotovljena 13. 12. 2011, terjatev tožeče stranke pa 22. 6. 2012. Z ugotovitvijo obstoja kasnejše terjatve so nastopili pogoji za pobot terjatev na dan začetka stečajnega postopka. Tožeči stranki sta pobotanje terjatev zahtevali že konec leta 2014. Tožena stranka z navedbami, da je postopala skladno s pravnomočnimi in izvršljivimi sodnimi odločbami, da je bila dobroverna in je ravnala pošteno, ne more uspeti. Od skrbnega upravitelja se pričakuje, da pozna materialnopravna pravila o pobotu v stečaju. Tudi po presoji pritožbenega sodišča bi pošteni upravitelj ravnal tako, da bi po pravnomočnosti prej citiranih sodb izvršbo ustrezno utesnil.

14Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo, tako kot izhaja iz točke I izreka (358. člen ZPP).

15Ker v delu, v katerem pritožbeni očitki niso utemeljeni, pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

16Posledično je pritožbeno sodišče spremenilo tudi odločitev o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje glede na uspeh tožeče stranke v pravdi (34,57 %), pri čemer je upoštevalo odmero stroškov prvostopnega sodišča. Vsaka od pravdnih strank je v pritožbenem postopku delno uspela, zato vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 155. členom ZPP).

¹ Dan začetka stečajnega postopka nad toženko.
² Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, Uradni list RS št. 54/99.