UPRS Sodba I U 1570/2018-63

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z odločbo o izrednih ukrepih PBH-24.20-030/13-009 z dne 17. 12. 2013 je Banka Slovenije (v nadaljevanju Odločba o izrednih ukrepih) v točki 1 izreka navedla, da je z Odločbo o izredni upravi ugotovila, da so pri A. d.d. (v nadaljevanju banka) podane okoliščine iz prvega odstavka 253a. člena Zakona o bančništvu (v nadaljevanju ZBan-1) in banki izrekla izredni ukrep imenovanja izredne uprave s ciljem, da se zagotovijo pogoji za postopno prenehanje poslovanja banke ter stabilnost finančnega sistema (točka 1 izreka). Banka Slovenije je na podlagi Revidiranega poročila o finančnem stanju banke, ki ga je na zahtevo Banke Slovenije izdelala izredna uprava, ugotovila, da so v banki podane okoliščine iz prvega odstavka 253a. člena ZBan-1 in so zato v banki potrebni dodatni izredni ukrepi iz 253. člena ZBan-1, da se zagotovijo pogoji za postopno prenehanje poslovanja banke ter zagotovi stabilnost finančnega sistema, za kar navaja razloge (točke 1.1 do 1.4 izreka). Banka Slovenije je na podlagi Poročila izredne uprave o finančnem stanju banke, ki vključuje oceno izkaza finančnega položaja banke po stanju na dan 30. 9. 2013, v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 261b. člena ZBan-1, ki jo je potrdil neodvisni revizor, ugotovila, da ima A. d.d. na dan 30. 9. 2013 izkazan negativni kapital v višini, ki jo navaja v točki 2 izreka in da premoženje ne zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov banke ter so podani pogoji iz 1. točke prvega odstavka 320. člena ZBan-1 za začetek stečajnega postopka. Na podlagi prvega in drugega odstavka 261a. člena ZBan-1 in v skladu s prvim odstavkom 261c. člena ZBan-1 obstajajo pogoji za izrek izrednega ukrepa prenehanja vseh kvalificiranih obveznosti banke zaradi pokrivanja izgube banke, kot izhaja iz točke 2.1 izreka (točka 2 izreka). Banka Slovenije je odločila, da z 18. 12. 2013 v celoti prenehajo v celoti vse kvalificirane obveznosti banke, ki so nastale do dneva izdaje te odločbe in predstavljajo osnovni kapital banke, ki ga navaja (točka 2.1.a) izreka) in obveznosti banke iz naslova finančnih instrumentov, ki jih je izdala banka, ki jih navaja (točka 2.1.b) izreka). S prenehanjem kvalificiranih obveznosti banke iz točke 2.1.a) izreka, se osnovni kapital banke zmanjša na nič EUR (0,00 EUR). Hkrati se osnovni kapital poveča v skladu s točko 3 izreka (točka 2.2 izreka). Zaradi prenehanja kvalificiranih obveznosti na podlagi točke 2.1.a) izreka se z dnem 18. 12. 2013 razveljavi vseh 1.467.380 delnic banke z oznako ... (točka 2.3 izreka). Banka mora z upoštevanjem učinkov prenehanja kvalificiranih obveznosti na podlagi točke 2 izreka za doseganje minimalnega kapitala, potrebnega za postopno prenehanje poslovanja banke, zagotoviti vplačilo kapitala najmanj v višini, navedeni v točki 3 izreka. Zaradi zagotavljanja potrebnega kapitala je Banka Slovenije na podlagi 262a. člena ZBan-1 banki izrekla izredni ukrep povečanja osnovnega kapitala banke, kot izhaja iz točk 3.1 do 3.3 izreka in ki predstavlja sklep o povečanju osnovnega kapitala banke. Po zmanjšanju osnovnega kapitala banke na nič EUR (0,00 EUR) in razveljavitvi vseh obstoječih delnic banke v skladu s točko 2.2 izreka, se osnovni kapital banke poveča za 8.406.250,00 EUR, z izdajo 840.625 novih navadnih delnic, ki se glasijo na ime (točka 3.1 izreka). Banka izvede povečanje osnovnega kapitala s stvarnim vložkom v višini, kot je navedena v točki 3.2 izreka in z denarnim vložkom, ki ga na dan 18. 12. 2013 vplača Republika Slovenija v višini, kot je navedeno v točki 3.3 izreka.

2Z odločbo o potrditvi povečanja osnovnega kapitala banke 24.20-030/13-010 z dne 18. 12. 2013 (v nadaljevanju Odločba o potrditvi povečanja osnovnega kapitala) Banka Slovenije ugotavlja, da je Republika Slovenija na podlagi Odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih PBH-24.20-030/13-009 z dne 17. 12. 2013 glede povečanja osnovnega kapitala A. d.d. (v nadaljevanju banka) v skladu s točko 3 izreka Odločbe o izrednih ukrepih na dan 18. 12. 2013 vpisala in v celoti vplačala vseh 840.625 novih delnic banke v skupnem emisijskem znesku 269.000.0000,00 EUR, z izročitvijo stvarnih vložkov in z denarnim vplačilom in sicer: z izročitvijo stvarnega vložka kot je navedeno v točki 1.a) izreka; z vplačilom denarnega vložka kot je navedeno v točki 1.b) izreka. Banka Slovenije tudi ugotavlja, da banka na dan izdaje te odločbe prosto razpolaga z denarnimi vplačili in stvarnimi vložki iz točke 1 izreka, da je bil osnovni kapital banke, ki je prenehal v skladu z Odločbo o izrednih ukrepih, v celoti vplačan pred zmanjšanjem osnovnega kapitala na nič EUR (0,00 EUR), da bodo stroški, povezani z izdajo novih delnic odmerjeni in obračunani banki po izvedbi povečanja osnovnega kapitala v sodnem registru in po izdaji delnic v KDD (točka 2 izreka). Na podlagi vplačanih novih delnic banke iz točke 1 izreka, znaša osnovni kapital banke 8.406.250,00 EUR in je razdeljen na 840.625 novih navadnih kosovnih delnic, ki se glasijo na ime (točka 3 izreka).

3Tožnik se Odločbo o izrednih ukrepih in z Odločbo o potrditvi povečanja osnovnega kapitala ne strinja in meni, da sta nepravilni in nezakoniti, iz razlogov, ki jih v tožbi navaja. B.B., nekdanjemu predsednika uprave A. d.d., je mandat prenehal 6. 9. 2013 z Odločbo Banke Slovenije o izredni upravi, vendar je na podlagi drugega odstavka 347. člena ZBan-1 legitimiran vložiti tožbo v temu upravnemu sporu, saj sta izpodbijani odločbi, ki sta mu bili vročeni 2. 1. 2014, škodljivi tako za banko, kot tudi za delničarje. Z odločbo z dne 6. 9. 2013 so bila upravi banke odvzeta vsa pooblastila. Prenehanje osnovnega kapitala banke in s tem razlastitev obstoječih delničarjev ter prenehanje kvalificiranih obveznosti banke in s tem razlastitev imetnikov finančnih instrumentov banke, ki je bila izrečena z izpodbijano odločbo o izrednih ukrepih, je v nasprotju z Ustavo RS in je nezakonito. Odvzem oziroma ukinitev delnic pomeni razlastitev kapitalske naložbe v delniško družbo in s tem poseg v ustavno zagotovljeno pravico do zasebne lastnine (35. člen Ustave RS). Izpodbijani odločbi temeljita na Odločbi o izredni upravi z dne 6. 9. 2013. Odločba o potrditvi povečanja osnovnega kapitala banke pa predstavlja zgolj tehnično izvedbo Odločbe o izrednih ukrepih. Gre za nezakonit odvzem lastnine vrednostnih papirjev in korporacijskih pravic. Zaradi nezakonitosti Odločbe o izredni upravi z dne 6. 9. 2013, sta tudi izpodbijani odločbi nezakoniti. Banka Slovenije je v predmetni zadevi presojala ali so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji za nadaljnje poslovanje A. d.d., skladno z Revidiranim poročilom o finančnem stanju banke in Načrtom postopnega prenehanja poslovanja A. d.d. (v nadaljevanju Načrt prestrukturiranja in postopnega prenehanja poslovanja A. d.d.) po stanju na dan 30. 9. 2013, ki pa sta akta, sprejeta s strani (nezakonito) postavljene izredne uprave in iz katerih izhaja, da znaša negativni kapital banke 282,3 mio. EUR. Takšna izredna uprava pa po mnenju tožnika ne more sprejemati veljavnih sklepov. Posledično izredna uprava tudi ne more zavezovati ne banke ne tretjih oseb, saj je bila imenovana nezakonito.

4Tožnik v tožbi povzema razloge za sprejem izrednih ukrepov in pojasnjuje posledice teh ukrepov, ki jih je toženka sprejela na podlagi točke 1.a prvega odstavka 253. člena ZBan-1, ko je tožniku izrekla ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti. Razlogi za izrek ukrepa po 1.-4. točki prvega odstavka 253a. člena ZBan-1 naj bi bili podani: ker naj bi iz ocene vrednosti sredstev Revidiranega poročila o finančnem stanju banke na dan 30. 9. 2013 izhajalo, da naj bi bil izkazan negativni kapital banke; ker naj bi iz citirane ocene izhajalo, da banka ne zagotavlja minimalnega kapitala, ki bi bil potreben za zagotavljanje solventnosti v času izvajanja aktivnosti po Načrt prestrukturiranja in postopnega prenehanja poslovanja A. d.d. ter za uresničitev tega načrta; ker naj bi kazalniki sistemske pomembnosti pokazali, da je banka sistemsko pomembna banka in da naj bi njena plačilna nesposobnost povzročila plačilno nesposobnost ene sistemske pomembne banke in treh bank, ki niso sistemsko pomembne ter znižanje kapitalske ustreznosti štirim sistemsko pomembnim bankam in sedmim sistemsko nepomembnim bankam in ker naj bi bila podana situacija, ko bi posameznik zaradi prenehanja kvalificiranih obveznosti utrpel večje izgube, kot bi jih utrpel v primeru stečaja banke.

5Vse ocene in zaključki iz obrazložitev izpodbijanih odločb temeljijo na Revidiranem poročilu o finančnem stanju banke na dan 30. 9. 2013 oziroma na oceni vrednosti banke, ki jih je naredila izredna uprava banke. Tudi Načrt prestrukturiranja in postopnega prenehanja poslovanja A. d.d., ki je bil podlaga za sprejem izpodbijanih odločb, je sprejela izredna uprava. Ker izpodbijanima odločbama predhodno navedena dokumenta nista bila priložena, ju tožnik ne more vsebinsko preizkusiti in sta zato Odločba o izrednih ukrepih in Odločba o potrditvi povečanja osnovnega kapitala banke, neobrazloženi in zato nezakoniti. Tožnik ne more preizkusiti pravilnosti navedb vrednosti banke, ni jasna metoda za izračun te vrednosti in tudi niso navedeni osnovni podatki za presojo pravilnosti izračuna vrednosti banke. Navedeni dokumenti so bili najverjetneje pripravljeni šele sredi oktobra 2013, kar pomeni, da morebitno povečanje tveganja (1. točka prvega odstavka 253. člena ZBan-1), presojano ob izdaji izpodbijane Odločbe o izrednih ukrepih, lahko izvira le iz časa po imenovanju izredne uprave banke dne 6. 9. 2013 ter zaradi ravnanj izredne uprave. Po mnenju tožnika je morebitni negativni kapital banke povzročila izredna uprava sama, saj je bila navedena banka na dan 30. 9. 2013 solventna in ni imela negativnega kapitala (kot ga navaja toženka v izpodbijani Odločbi o izrednih ukrepih), kar v tožbi podrobneje obrazloži. V primeru odsotnosti povečanja tveganja iz naslova rednega poslovanja subjekta nadzora, pa se kot neizpolnjeni pokažejo pogoji po 2.-4. točki prvega odstavka 253a. člena ZBan-1.

6Glede negativnega kapitala in sposobnosti banke za zagotavljanje solventnosti in poplačila upnikov poudarja, da je bila banka na dan 6. 9. 2013 solventna in ni imela neporavnanih obveznosti do tretjih oseb, kar utemeljuje dvom, da naj bi znašal negativni kapital 283 mio. EUR, kot to izhaja iz obrazložitve Odločbe o izrednih ukrepih. Skladno z Revidiranim letnim poročilom je banka na dan 31. 12. 2012 izkazovala 83 mio. EUR kapitala (stran 7 tožbe). Iz podatkov skrbnih pregledov, katerih kopije tožnik prilaga, izhaja vrednost delnice med 19 in 24 EUR. Cel koncept postopnega prenehanja banke je ekonomsko in poslovno neutemeljen in škodljiv, kar pojasni na strani 8 tožbe. Obstajajo še druge možnosti za zagotovitev stabilnosti bančnega sektorja npr. dokapitalizacija (za kar je bila v avgustu 2013 izkazana pripravljenost nekaterih vlagateljev) ali pa dokapitalizacija banke s strani Republike Slovenije.

7Na straneh 9 in 10 tožbe ugovarja razlogom, ki jih je toženka navedla v točki 1.4 izreka Odločbe o izrednih ukrepih (kazalniki za oceno sistemske pomembnosti banke in analiza tveganja okužbe). Toženka zatrjuje, da so bili izredni ukrepi potrebni zaradi preprečitve ogroženosti stabilnosti finančnega sistema, kar utemeljuje s kazalniki za oceno sistemske pomembnosti banke. Slednje je v obrazložitvi Odločbe o izrednih ukrepih podprla s skopo obrazložitvijo na strani 6 v tč. 1.4. kazalniki za oceno sistemske pomembnosti banke in analiza tveganja okužbe predstavlja notranja dokumenta, s katerima tožnik ni seznanjen in se Odločbe o izrednih ukrepih v tem delu ne da preizkusiti. Toženka tudi navaja, da naj bi kazalniki za oceno sistemske pomembnosti presegli kritično vrednost 2,5 %, kar pa ni možno preizkusiti. Tudi sicer ta kazalnik ni realen pokazatelj vpliva majhne banke, kot je A. d.d., na bančni sistem. Edina banka, ki ima lahko vpliv na slovenski bančni sistem je C.. Sklicuje se na prvi odstavek 253a. člena ZBan-1. V obrazložitvi Odločbe o izrednih ukrepih se toženka v točki 1.4. sklicuje na preprečitev ogroženosti stabilnosti finančnega sistema, ki jo utemeljuje s kazalniki za Oceno sistemske pomembnosti banke, ki pa v konkretnem primeru niso relevantni, saj pomembnost banke izkazujejo le v primeru, če pride do njene insolventnosti, česar pa toženka niti ne zatrjuje, še manj pa izkazuje. Ob neizkazani insolventnosti, pa ne izhaja neposredna povezava med kazalniki za oceno sistemske pomembnosti banke in ogroženosti bančnega sistema kot kriterija po 4. točki prvega odstavka 253a. člena ZBan-1.

8V zvezi z nezakonitostjo Odločbe o potrditvi povečanja osnovnega kapitala banke z dne 18. 12. 2013 tožnik navaja, da gre za izvedbeno odločbo, ki dopolnjuje predmetno odločbo o izrednih ukrepih, s katero so prenehale vse kvalificirane obveznosti in se je osnovni kapital A. d.d. zmanjšal na nič EUR (0,00 EUR). Sledil je vpis in vplačilo 840.625 novih delnic banke v skupnem emisijskem znesku 269 mio. EUR v korist Republike Slovenije. Tako je dejansko prišlo do podržavljenja zasebne banke, za katerega pa ni bilo podanih pogojev. Na voljo pa so bili tudi drugačni ukrepi, ki bi ob doseganju istih ciljev predstavljali milejši poseg v pravice delničarjev in v interes delujoče banke. Tožena stranka je dosedanjim delničarjem onemogočila prednostno pravico do vplačila novih delnic (337. člen ZGD-1), kar pojasni. Dotedanjim delničarjem je tožena stranka razveljavila delnice in jim tudi onemogočila zagotavljanje dotedanjega lastniškega interesa v banki, ki se izkazuje v deležu v osnovnem kapitalu. Varovanje tega interesa pa zagotavlja prednostna pravica do vpisa novih delnic. Tudi v tem delu odločba ni ustrezno obrazložena, kar pomeni kršitev ZUP. Tako sta po mnenju tožnika nezakoniti tako Odločba o izrednih ukrepih, kakor tudi Odločba o potrditvi povečanja osnovnega kapitala banke, kar podrobneje obrazloži.

9Tožnik v nadaljevanju navaja, da skladno z določbo 344. člena ZBan-1 sodišče v postopku sodnega varstva zoper odločbe odloča praviloma brez obravnave, vendar tožnik sodišču predlaga, da naj opravi glavno obravnavo in ga zasliši ter izvede druge dokaze, ki jih bo še predlagal ker ni imel možnosti sodelovanja v postopku izdaje izpodbijanih odločb. Tožnik sodišču tudi predlaga, da naj ugotovi nezakonitost Odločbe o izrednih ukrepih z dne 17. 12. 2013 in Odločbe o potrditvi osnovnega kapitala z dne 18. 12. 2013 in ju odpravi ter mu tudi prisodi povrnitev stroškov tega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi v roku 8 dni pod izvršbo.

10Tožena stranka se v obsežnem odgovoru na tožbo opredeljuje do tožbenih navedb in navaja razloge, zaradi katerih sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

11V pripravljalnih vlogah tožnik navaja razloge za neustavnost in nezakonitost izpodbijanih odločb. Navaja tudi dejstva, o katerih naj bi pričale priče, katerih zaslišanje sodišču predlaga. V odgovorih na pripravljalne vloge tožnika se toženka opredeljuje do tožnikovih navedb ter navaja dejstva, o katerih naj bi pričale priče, katerih zaslišanje predlaga toženka. Tožnik in toženka sta sodišču predložila pisne izjave prič, katerih zaslišanje sta v vlogah predlagala, o dejstvih, o katerih naj bi na zaslišanju na glavni obravnavi izpovedale (236a. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

12Upravno sodišče RS je 20. 3. 2017 v predmetni zadevi izdalo sklep I U 163/2014-40, s katerim je zavrglo tožbo tožečih strank: A. d.d., D. d.d. in E- d.d. ter predlagateljev stranske intervencije s prvo podpisanim F.F.. Vrhovno sodišče RS je 12. 7. 2018 s sklepom I Up 158/2017 (v nadaljevanju tudi sklep VS) pritožbi A. d.d. ugodilo ter sklep Upravnega sodišča RS I U 163/2014-40 z dne 20. 3. 2017 v I. točki razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Odločitev o stroških A. d.d. pa je pridržalo za končno odločbo. Pritožbo družb D. d.d. in Union hoteli d.d. je zavrnilo, pritožbo predlagateljev stranske intervencije s prvo podpisanim F.F. pa je zavrglo. Odločilo je, da družbi D. d.d. in Union hoteli d.d. ter predlagatelji stranske intervencije sami trpijo stroške pritožbenega postopka. Po povedanem se v predmetnem postopku presoja zgolj tožba A. d.d., ki jo zastopa predsednik uprave B.B., ki mu je zaradi Odločbe Banke Slovenije 26.00-0304/13-BB z dne 6. 9. 2013 o imenovanju izredne uprave banke (v nadaljevanju Odločba o izredni upravi z dne 6. 9. 2013) prenehala funkcija člana uprave banke (347. člen ZBan-1).

13Tožba ni utemeljena.

14Po presoji sodišča sta izpodbijani Odločba o izrednih ukrepih in Odločba o potrditvi osnovnega kapitala zakoniti. Sodišče se z razlogi Banke Slovenije strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), glede tožbenih navedb pa dodaja:

15V obravnavani zadevi je med strankama sporno ali je Banka Slovenije zakonito izdala izpodbijano Odločbo o izrednih ukrepih in Odločbo o potrditvi osnovnega kapitala, za kateri tožnik sodišču predlaga, da naj ugotovi njuno nezakonitost in naj ju odpravi.

16ZBan-1 je bil večkrat spremenjen (Uradni list RS, št. 131/06, 1/08, 109/08, 19/06, 98/09, 79/10, 9/11 - ZPlaSS-B, 35/11, 59/11, 85/11, 48/12, 105/12, 56/13, 63/13 - ZS-K in 96/13) in je veljal od 1. 1. 2007 do 13. 5.2015, ko je začel veljati ZBan-2 (Uradni list RS, št. 25/15). Izpodbijani odločbi sta bili izdani 17. 12. 2013 in 18. 12. 2013, še v času veljavnosti ZBan-1L. V skladu s točkama 1 in 2 prvega odstavka 405. člena ZBan-2 je z dnem uveljavitve ZBan-2 (13. 5. 2015) prenehal veljati ZBan-1, razen določb 7.7. poglavja (izredni ukrepi), 7.8. poglavja, 8. poglavja, 9. poglavja in 10. poglavja glede postopka odločanja Banke Slovenije ter glede postopkov sodnega varstva v zvezi z odločitvami Banke Slovenije na podlagi določb, navedenih v 1. točki prvega odstavka 405. člen ZBan-2. Za postopek sodnega varstva proti odločbam Banke Slovenije se po povedanem uporabljajo določbe ZBan-1 (prvi odstavek 337. člen ZBan-1), smiselno pa tudi določbe ZUS-1, če z ZBan-1 ni drugače določeno (drugi odstavek 337. člen ZBan-1). Sodišče je pri svoji presoji v obravnavani zadevi upoštevalo zakonodajo, veljavno v času vložitve predmetne tožbe¹.

17Sodišče je najprej opravilo preizkus procesnih predpostavk v predmetni zadevi skladno s točko 18 sklepa VS. V skladu z napotki iz citiranega sklepa VS (točki 15 in 16) je sodišče priznalo aktivno legitimacijo za vložitev tožbe zoper izpodbijani odločbi B.B., ki mu je zaradi Odločbe o izredni upravi z dne 6. 9. 2013 prenehala funkcija člana uprave A. d.d. in je obravnavano tožbo vložil pravočasno (v roku 15 dni, v skladu s prvim odstavkom 341. člena ZBan-1). Sodišče je v skladu z napotki iz sklepa VS opravilo predhoden preizkus tožbe (aktivne legitimacije za vložitev tožbe). Pri svoji presoji je upoštevalo določbo 347. člena ZBan-1 glede pristojnosti članov uprave banke, ki so jim z izrekom izrednega ukrepa prenehala pooblastila za vodenje poslov in zastopanje banke, da pred sodiščem predstavljajo argumente, zaradi katerih naj bi bil izrečen ukrep Banke Slovenije nezakonit. V skladu s tretjim odstavkom 347. člena ZBan-1 morajo slednji v sodnih postopkih ravnati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in morajo poskrbeti, da se zavarujejo interesi banke in delničarjev. Člani bivše uprave varujejo interese pravnega subjekta, ki je obstajal v času izreka izrednega ukrepa in vložitve tožbe. Glede na to, so po presoji sodišča procesne predpostavke v predmetni zadevi izpolnjene (tožba je pravočasna, dovoljena, vložila jo je legitimirana oseba) in je sodišče v obravnavani zadevi vsebinsko odločalo.

18Postopek sodnega varstva je zagotovljen po postopku, ki ga določa ZBan-1, smiselno pa se uporabljajo tudi določbe ZUS-1, če z ZBan-1 ni določeno drugače (337. člen ZBan-1). Postopek sodnega varstva zoper odločbe Banke Slovenije o izrednem ukrepu določa poglavje 10.2.2. ZBan-1. V skladu s prvim odstavkom 346. člena ZBan-1 se v postopku sodnega varstva proti odločbi o izrednem ukrepu uporabljajo določbe pododdelka 10.2.2. ZBan-1. V skladu z drugim odstavkom 346. člena ZBan-1 se v postopku sodnega varstva proti odločbi o izrednem ukrepu uporabljajo določbe pododdelka 10.2.1. ZBan-1, če v pododdelku 10.2.2. tega zakona ni drugače določeno. V skladu z določbo 343. člena ZBan-1, ki določa meje preizkusa, je sodišče v predmetni zadevi preizkušalo izpodbijani odločbi v mejah tožbenega zahtevka in v mejah razlogov, ki so navedeni v tožbi. Po uradni dolžnosti pa je pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz tretjega odstavka 27. člena ZUS-1.

19Sodišče je v postopku vpogledalo v vse listine predmetnega upravnega spisa, kakor tudi listine, ki jih je tožnik predložil k tožbi in toženka k odgovoru na tožbo. V skladu z četrtim odstavkom 348. člen ZBan-1 pa po izteku roka za vložitev tožbe oziroma odgovora na tožbo stranke nimajo pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.

20Pri svoji presoji je sodišče upoštevalo položaj in pristojnosti Banke Slovenije ter naravo dejavnosti oziroma poslovanje bank v skladu z načeli ZBan-1, zlasti pa namena in dobrine, ki naj bi jo varovala. Varovane dobrine po ZBan-1 pa so stabilnost bančnega in s tem širšega finančnega ter celotnega gospodarskega sistema. Banka Slovenije je pristojna in odgovorna za nadzor nad banko glede vseh storitev in poslov, ki jih opravlja na območju Republike Slovenije, na območju države članice in na območju tretje države (prvi odstavek 217. člena ZBan-1). Banka Slovenije opravlja nadzor nad banko z namenom preverjanja ali banka posluje v skladu s pravili o upravljanju s tveganji in drugimi pravili, določenimi z ZBan-1 in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in drugimi zakoni, ki urejajo opravljanje finančnih storitev, ki jih opravlja banka, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi (prvi odstavek 222. člena ZBan-1). Na podlagi pooblastila iz ZBan-1 Banka Slovenije lahko pod pogoji, določenimi v ZBan-1, banki izreka različne ukrepe nadzora (drugi odstavek 223. člena ZBan-1), med njimi tudi izredne ukrepe nadzora za zagotovitev stabilnosti finančnega sistema (točka 5 drugega odstavka 223. člena ZBan-1 v zvezi s prvim odstavkom 253. člena ZBan-1), če so za to podani razlogi, ki so določeni v 253a. členu ZBan-1. V predmetni zadevi je Banka Slovenije na predhodno navedeni pravni podlagi sprejela izpodbijani odločbi v okviru svojih zakonskih pristojnosti nadzora nad bankami. Banka Slovenije namreč opravlja nadzor nad bankami s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil bank in drugih oseb, ki so po določbah ZBan-1 ali drugih zakonov dolžne poročati Banki Slovenije in jo obveščati o posameznih dejstvih in okoliščinah, z opravljanjem pregledov poslovanja bank in z izrekanjem ukrepov nadzora (prvi odstavek 223. člena ZBan-1).

21Banka Slovenije (centralna banka) je v svojem delovanju samostojna in odgovarja neposredno Državnemu zboru (prvi odstavek 152. člena Ustave RS). Teorija govori o štirih vidikih samostojnosti centralne banke: institucionalnem, funkcijskem, personalnem in finančnem². Iz predhodno navedenega po naravi stvari izhaja, da ima Banka Slovenije pri izvrševanju svoje nadzorne funkcije nad bankami kot strokovni organ, ki odloča na podlagi kompleksnih gospodarsko-finančnih ocen in predvidevanj, določeno polje strokovne presoje pri načinu opravljanja nadzorne funkcije in pri izbiri ukrepov³. Po povedanem ima Banka Slovenije določeno pravico diskrecijskega odločanja, vendar svoje odločitve ne sme opreti na katerakoli ravnanja oz. stanja, ampak le tista, na podlagi katerih je mogoče sklepati na možnost nastanka zakonsko določenih posledic⁴. Banka mora v tem polju ravnati po pravilih stroke, posebej pa mora paziti, da ne ravna arbitrarno. To pomeni, da mora presojo izvrševati v mejah in v skladu z namenom, zaradi katerega ji je to zakonsko pooblastilo podeljeno⁵. Pri svojem odločanju Banka Slovenije, kot sektorski regulator, izhaja iz pravil stroke, ob upoštevanju meril, ki jih je postavil ZBan-1. O tem, da je sodni nadzor v takih primerih zadržan in pride v poštev le v omejenem obsegu, in to šele tedaj, če bi razlogi tožnika vzbudili upravičen dvom v pravilnost razlage uporabljenih pravil, pa se je že izrekla sodna praksa⁶. Po povedanem je v obravnavani zadevi sodni nadzor zadržan. Sodišče je v konkretnem primeru presojalo, ali je imel tožnik možnost sodelovanja v postopku v skladu z ZBan-1 ter v mejah razlogov, navedenih v tožbi, kakor tudi ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno⁷.

22Vsako banko pri poslovanju bremenita dve temeljni dolžnosti. Banka mora biti kapitalsko ustrezna, kar pomeni, da mora zagotoviti, da vedno razpolaga z ustreznim kapitalom glede na obseg in vrsto storitev, ki jih opravlja, ter glede na tveganje, ki jim je bila izpostavljena pri opravljanju storitev (125. člen ZBan-1). V nobenem primeru kapital banke ne sme pasti pod raven t.i. minimalnega kapitala (4. člen in 5. člen Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic, Uradni list RS, št. 85/10, 97/10, 100/12, 25/15 in 50/15). Poleg tega mora biti banka tudi plačilno sposobna. V skladu s 128. členom ZBan-1 mora banka poslovati tako, da je v vsakem trenutku sposobna pravočasno izpolnjevati zapadle obveznosti (likvidnost), in tako, da je trajno sposobna izpolniti vse svoje obveznosti. Neuspeh banke pri ohranjanju likvidnosti, dolgoročne plačilne sposobnosti in kapitalske ustreznosti praviloma pripelje do konca poslovanja banke. V skladu s tretjim odstavkoma 222. člena ZBan-1 je Banka Slovenije pristojna ves čas ugotavljati, ali sistem upravljanja banke, strategije in procesi ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala ter kapitala banke zagotavljajo trden in zanesljiv sistem upravljanja in ustrezno pokrivanje tveganj, ki jim je ali jim bo lahko izpostavljena⁸.

23Izpodbijano Odločbo o izrednem ukrepu je Banka Slovenija oprla na določbo 253a. člena ZBan-1. V poglavju 7.7. ZBan-1 so predpisani izredni ukrepi za zagotovitev stabilnosti finančnega sistema, ki jih ob pogojih, ki jih določa ZBan-1 lahko izreče Banka Slovenije in izda banki odločbo o izrednih ukrepih. Razloge za izredne ukrepe pa določa 253a. člen ZBan-1 in sicer: 1. če je v zvezi z banko podano povečano tveganje in 2. če niso podane okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da bodo razlogi za povečano tveganje iz prejšnje točke v ustreznem roku verjetno odpravljeni in 3. če ni verjetno, da bi lahko z drugimi ukrepi Banke Slovenije na podlagi tega zakona banka v ustreznem roku dosegla kratkoročno in dolgoročno kapitalsko ustreznost ali ustrezen likvidnostni položaj banke in 4. če so izredni ukrepi v javnem interesu zaradi preprečitve ogroženosti stabilnosti finančnega sistema (prvi odstavek). Drugi odstavek tega člena določa, da se za namene iz prvega odstavka tega člena šteje, da je v zvezi z banko podano povečano tveganje zlasti, če banka ne zagotavlja ali v naslednjih šestih mesecih verjetno ne bo zagotavljala minimalnega kapitala v skladu s 136. členom tega zakona ali ustreznega likvidnostnega položaja v skladu s 184. členom tega zakona in so ali verjetno bodo s tem izpolnjeni pogoji za odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev. Šteje se, da banka verjetno ne bo sposobna zagotavljati minimalnega kapitala v skladu s 136. členom tega zakona, zlasti če: 1. ima razmerje med kapitalom banke iz 132. člena tega zakona in kapitalskimi zahtevami iz 136. člena tega zakona v obdobju zadnjih 12 mesecev stanoviten negativni trend in se zaradi takega trenda lahko pričakuje nedoseganje te zahteve v naslednjih šestih mesecih, hkrati pa niso podane druge okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da bodo zahteve glede minimalnega kapitala v tem obdobju dosežene in 2. ukrepi za izboljšanje kapitalske ustreznosti v zvezi z zahtevami na podlagi 136. člena tega zakona, zlasti ukrepi za povečanje osnovnega kapitala banke, niso bili izvedeni, ali niso bili uspešni in verjetno ne bodo uspešni v primernem roku (tretji odstavek 253a. člena ZBan-1). Določba 253a. člena ZBan-1 je jasna in določa, pod kakšnimi pogoji lahko Banka Slovenije izda odločbo o izrednem ukrepu. Zakonsko določeni pogoji iz 253a. člena ZBan-1 za izrek izrednega ukrepa morajo biti podani kumulativno. Razlogi za izdajo izrednih ukrepov so v ZBan-1 določeni enotno za vse izredne ukrepe. Izredne ukrepe je mogoče poenostavljeno povzeti kot prizadetost ali resno ogroženost minimalnega kapitala ali ustreznega likvidnostnega položaja, tako da so ali verjetno bodo izpolnjeni pogoji za izrek izrednega ukrepa, pri čemer je izredni ukrep v javnem interesu zaradi preprečitve ogroženosti stabilnosti finančnega sistema (banke in druge finančne institucije namreč opravljajo nekatere temeljne naloge npr. kreditiranja, hrambe depozitov, upravljanje plačilnih sistemov), od katerih sta ekonomija in družba odvisni; gre za vrsto „javne službe“. Ustavno sodišča RS je z odločbo U-I-295/13-260 z dne 19. 10. 2016 presodilo, da določba 253a. člena ZBan-1, ki je bila v konkretni zadevi pravna podlaga za sprejem odločbe o izrednem ukrepu, ni v neskladju z Ustavo RS.

24Neutemeljen je po presoji sodišča tožnikov ugovor, da sta izpodbijani odločbi nezakoniti že iz razloga, ker temeljita na Odločbi o izredni upravi z dne 6. 9. 2013, ki je po mnenju tožnika nezakonita, in sta zato posledično nezakoniti tudi izpodbijani odločbi. Banka Slovenije je 6. 9. 2013 z Odločbo o izredni upravi imenovala v A. d.d izredno upravo, skladno z določbo 253. člena in 253a. člena ZBan-1. Iz ugotovljenega dejanskega stanja na podlagi listin in navedb razlogov za imenovanje izredne uprave v obrazložitvi Odločbe o izredni upravi z dne 6. 9. 2013 izhaja, da je Banka Slovenije v letih 2012 in 2013 sprejela več ukrepov nadzora, ki pa jih A. d.d. ni izvršila. Po stanju na dan 31. 8. 2013 bi v primeru pravilnega vrednotenja naložb znašala izguba A. d.d. 88 mio. EUR (negativni kapital banke). A. d.d. v okviru dokapitalizacije (skupščina 6. 8. 2013) ni uspela pridobiti investitorjev do postavljenega roka 31. 8. 2013. Predsednik tedanje uprave A. d.d. je z dopisom 21. 8. 2013 Banko Slovenije obvestil, da znaša primanjkljaj denarnih sredstev za poravnavo vseh obveznosti 16,3 mio. EUR. Iz korespondence med Banko Slovenije in . d.d. izhaja, da je bila banka na dan 31. 8. 2013 nelikvidna oz. nesposobna poravnavati vse dospele obveznosti, kar je razlog za začetek stečajnega postopka po 320. členu ZBan-1. Iz že navedenega dopisa z dne 21. 8. 2013 tudi izhaja, da je tedanja uprava A. d.d. sama ocenila, da je finančno stanje banke tako slabo, da je potrebno zaprositi za črpanje posojila. Banka Slovenije je tudi ugotovila povečano tveganje, ker A. d.d. ni zagotavljala ustrezne likvidnostne pozicije iz 184. člena ZBan-1, na podlagi katere bi bila sposobna zagotavljati plačilno sposobnost, kot jo opredeljuje 128. člen ZBan-1. Z imenovanjem izredne uprave z Odločbo o izredni upravi z dne 6. 9. 2013 so prenehala pooblastila in pristojnosti članom dotedanje uprave A. d.d., med drugim tudi predsedniku tedanje uprave B.B. (torej tožniku). Slednji zoper Odločbo o izredni upravi z dne 6. 9. 2013 ni vložil pravnega sredstva. A. d.d. (po članih tedanje uprave) kot subjekt nadzora bi zoper Odločbo o izredni upravi z dne 6. 9. 2013 in dejanskem stanju, ki je bilo z njo ugotovljeno, lahko sprožila sodno varstvo, česar pa nesporno ni storila. Iz navedenega izhaja, da se je z njo strinjala. Tožbo pa sta vložila kvalificirana delničarja A. d.d. družbi D. d.d. in E. d.d. Upravno sodišče RS je 17. 2. 2015 njuno tožbo na ugotovitev nezakonitosti Odločbe o izredni upravi z dne 6. 9. 2013 zavrnilo s sodbo I U 411/2014-5. Zoper to sodbo sta družbi D. d.d. in E. d.d. vložili revizijo, ki pa jo je Vrhovno sodišče RS zavrglo s sklepom X Ips 135/2015 z dne 1. 3. 2017. Po povedanem je tožnik kot legitimirana stranka v predhodno navedenem postopku imel vse možnosti vložiti pravno sredstvo zoper Odločbo o izredni upravi z dne 6. 9. 2013 in ugovarjati njeno nezakonitost, česar pa ni storil. Upravno sodišče RS je po povedanem tožbo na ugotovitev nezakonitosti Odločbe o izredni upravi z dne 6. 9. 2013 zavrnilo in presodilo, da je Odločba o izredni upravi z dne 6. 9. 2013 zakonita. To pomeni, da je Upravno sodišče RS že pravnomočno presodilo, da je Odločba o izredni upravi z dne 6. 9. 2013, s katero je Banka Slovenije v A. d.d. imenovala izredno upravo, in ji naložila, da mora v roku največ 45 dni od imenovanja, izdelati in predložiti Revidirano poročilo o finančnem stanju banke in Predloge ukrepov za postopno prenehanje banke, ni nezakonita, kot to sedaj ugovarja tožnik v tožbi, in so tako posledično neutemeljeni vsi tožbeni ugovori s tem v zvezi. Neutemeljen je tako tudi tožnikov tožbeni ugovor, da je bila A. d.d. na dan 6. 9. 2013 solventna in da ni imela negativnega kapitala, ter da je morebitni negativni kapital A. d.d. povzročila izredna uprava, saj navedeno iz pravnomočne sodbe Upravnega sodišča RS I U 411/2014-5 ne izhaja (prim. točke 18 do 23 obrazložitve sodbe). Navedeno ne izhaja tudi iz listin upravnega spisa, kot tudi ne iz argumentirane obrazložitve izpodbijane Odločbe o izrednih ukrepih (točki 1 in 2). Neutemeljen je po presoji sodišče tožbeni ugovor, da bi bilo ekonomsko učinkoviteje zagotoviti nadaljnje poslovanje A. d.d., kar izhaja tudi iz točke 2 obrazložitve izpodbijane Odločbe o izrednih ukrepih, kar je še podrobneje argumentirala Banka Slovenije na straneh 9 do 15 odgovora na tožbo, s čimer se sodišče strinja.

25Tožnik ugovarja bistveno kršitev določb postopka v zvezi s pravico do izjave (točka 3 drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1). Pravica do izjave je v ZBan-1 posebej urejena v 331. členu in 332. členu. Na podlagi prvega odstavka 331. člena ZBan-1 dajejo stranke svoje izjave pisno. V skladu s šestim odstavkom 332. člena ZBan-1, ki ureja možnost izjave stranke, pa Banki Slovenije pred izdajo odločbe o izrednem ukrepu ni treba pozvati strank, da se izjavijo o okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Pri tem predstavlja ZBan-1 specialen zakon (lex specialis), ki glede na posebno naravo področja, ki ga ureja (bančništvo), pravico do izjave stranke ureja na specialen način. Iz listin upravnega spisa nesporno izhaja, da je izpodbijani odločbi toženka v skladu z ZBan-1 vročila A. d.d. - vsem članom uprave in tudi vsem članom uprave A. d.d., ki jim je z Odločbo o imenovanju izredne uprave z dne 6. 9. 2013 prenehala funkcija, torej tudi tožniku in mu s tem, v skladu z ZBan-1, zagotovila možnost za sodelovanje v postopku (tretji odstavek 353. člen ZBan-1), kar tudi sicer med strankama ni sporno. Neposrednega sodelovanja v upravnem postopku pred Banko Slovenije pri izreku izrednih ukrepov pa ZBan-1 ni predpisoval. Pri tem sodišče pripominja, da so na podlagi šestega odstavka 347. člena ZBan-1 osebe, ki so v skladu s tem členom ZBan-1 pooblaščene za zastopanje banke (na podlagi drugega odstavka tega člena so to tudi osebe, ki so jim na podlagi odločbe o izrednem ukrepu prenehala pooblastila za vodenje poslov in zastopanje banje, torej tudi tožnik) lahko v postopkih sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije zahtevali od izredne uprave, da jim predložijo informacije in podatke o poslovanju banke, ki so jih potrebovali za uveljavljanje sodnega varstva. Tako je po presoji sodišča tožnik imel vse možnosti za vpogled v predmetni upravni spis in za pridobitev vse potrebne dokumentacije, informacij in podatkov o poslovanju banke, ki jih je potreboval za uveljavljanje sodnega varstva, česar pa tožnik v predhodno navedenem upravnem postopku ni storil. Tožnik bi kot član uprave banke, ki mu je z Odločbo o imenovanju izredne uprave z dne 6. 9. 2013 prenehala funkcija, lahko tudi zahteval vpogled v predmetni upravni spis. Tožnik pa v tožbi niti ne zatrjuje, da mu Banka Slovenije vpogleda v predmetni upravni spis ni omogočila. Ne glede na navedeno, pa je tožnik na določene podatke in trditve Banke Slovenije odgovoril s svojimi nasprotnimi trditvami in podatki, saj je poznavalec poslovanja A. d.d. in bančnega sistema v Republiki Sloveniji, iz česar po presoji sodišča nesporno izhaja, da je bil s podatki glede poslovanja A. d.d. seznanjen. Po povedanem je tožnik, kot član uprave A. d.d., ki mu je z Odločbo o imenovanju izredne uprave z dne 6. 9. 2013 prenehala funkcija v nadzornem postopku, ki ga je zoper A. d.d vodila Banka Slovenije, po predhodno navedenem imel vse možnost, da se z dejstvi in oceno Banke Slovenije seznani. Po oceni sodišča Banka Slovenije zato v predmetnem upravnem postopku tožniku ni kršila pravice do izjave, kot to neupravičeno ugovarja tožnik v tožbi. Z ugotovljenimi dejstvi in oceno se je tožnik seznanil kot upravičena stranka v predmetnem postopku ob vročitvi izpodbijanih odločb, iz katerih izhajajo vsa relevantna dejstva. V skladu s prvim odstavkom 348. člena ZBan-1 ima tožnik tudi v postopku sodnega varstva proti odločbi o izrednem ukrepu (kot je to v danem primeru) vse možnosti, da se izjavi ter lahko navaja tudi nova dejstva in dokaze. Če pa se v tožbi sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze tožbi priložiti⁹, kar je tožnik tudi storil.

26Iz točke 2 izreka izpodbijane Odločbe o izrednih ukrepih izhaja, da Banka Slovenije na podlagi Revidiranega poročila o finančnem stanju banke, ki vključuje oceno izkaza finančnega položaja banke po stanju na dan 30. 9. 2013, ki ga je na zahtevo Banke Slovenije izdelala izredna uprava, ugotavlja, da so podane okoliščine iz prvega odstavka 253a. člena ZBan-1, saj po stanju na dan 30. 9. 2013 v poslovnih knjigah izkazuje negativni kapital (v višini 283.347 tisoč EUR) in da premoženje banke ne zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov banke. Tako banka ne zagotavlja minimalnega kapitala, ki je potreben za uresničitev Načrta prestrukturiranja in postopnega prenehanja poslovanja A. d.d., morala pa bi zagotoviti minimalni kapital najmanj v višini, ki zagotavlja solventnost banke.

27Tožnik v tožbi zahteva predložitev Revidiranega poročila o finančnem stanju banke in Načrta prestrukturiranja in postopnega prenehanja poslovanja A. d.d., ki ju je izdelala izredna uprava. Na podlagi šestega odstavka 347. člena ZBan-1 osebe, ki so v skladu s tem členom ZBan-1 pooblaščene za zastopanje banke (na podlagi drugega odstavka tega člena tudi osebe, ki so jim na podlagi odločbe o izrednem ukrepu prenehala pooblastila za vodenje poslov in zastopanje banje, torej tudi tožnik) lahko v postopkih sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije zahtevajo od izredne uprave, da jim predloži informacije in podatke o poslovanju banke, ki jih potrebujejo za uveljavljanje sodnega varstva. Tako je imel tožnik vse možnosti za pridobitev vseh potrebnih podatkov za izvedbo učinkovitega sodnega varstva od izredne uprave A. d.d., česar pa tožnik ni izkoristil. Iz listin sodnega spisa izhaja, da je tožena stranka del Revidiranega poročila o finančnem stanju banke in Načrta prestrukturiranja in postopnega prenehanja poslovanja A. d.d. posredovala sodišču z odgovorom na tožbo, s katerim je bil tožnik tudi seznanjen, kar nesporno izhaja iz listin sodnega spisa. Poleg navedenega je bilo Revidirano poročilo o finančnem stanju banke na dan 30. 9. 2013 objavljeno na spletni straneh banke, kot tudi na spletnih straneh Ljubljanske borze. Bistveni elementi Načrta prestrukturiranja in postopnega prenehanja poslovanja A. d.d. pa so bili prav tako objavljeni tudi kot del odločitve Evropske komisije v postopku priglasitve državne pomoči A. d.d. (State aid n. ... Slovenian Orderly winding down of A. d.d. na spletni strani Evropske komisije in v Uradnem listu EU¹⁰, kar izhaja tudi iz strani 5 pripravljalne vloge toženke št. 26.00-009/17 z dne 9. 1. 2017, s katero je bil tožnik prav tako nesporno seznanjen, saj je nanjo tudi odgovoril. Za vsebinsko presojo izpodbijanih odločb pa po presoji sodišča toženka ni bila dolžna predložiti predhodno navedenih dokumentov tožniku, kot to ugovarja sodnik v tožbi, saj obrazložitvi izpodbijanih odločb vsebujeta dovolj podatkov, da omogočata njun preizkus. Banka Slovenije je iz Revidiranega poročila o finančnem stanju banke in Načrta prestrukturiranja in postopnega prenehanja poslovanja A. d.d. povzela bistvene podatke, ki jih je navedla v obrazložitvi izpodbijanih odločb in nanje oprla svojo odločitev za izrek izpodbijanih izrednih ukrepov banki. Poleg predhodno navedenega pa je imel po presoji sodišča tožnik kot stranka postopka tudi ves čas postopka sodnega varstva vse možnosti tako vpogleda v sodni spis, kot tudi od izredne uprave banke zahtevati, da mu predloži podatke o poslovanju banke, ki bi jih morebiti (še) potreboval za uveljavljanje sodnega varstva (šesti odstavek 347. člena ZBan-1). Tožnik pa v tožbi in pripravljalnih vlogah ne navaja, da bi mu bil v postopku sodnega varstva onemogočen vpogled v sodni spis ali zavrnjena zahteva izredni upravi A. d.d., da mu predloži podatke o poslovanju A. d.d. Po povedanem je imel tožnik vse možnosti, da se seznani z vsemi potrebnimi podatki za učinkovito sodno varstvo, izpodbijani odločbi pa sta po presoji sodišča tudi obrazloženi do te mere, da omogočata preizkus. Neutemeljen je tožnikov ugovor, ki ga kot razlog za dokazni predlog sodišču za zaslišanje tožnika v tožbi navaja tožnik, da ni imel možnosti sodelovanja v upravnem postopku, saj tega ZBan-1 ne predvideva (šesti odstavek 332. člena ZBan-1).

28Glede tožnikovega tožbenega ugovora, da ni bil seznanjen z oceno sistemske pomembnosti banke in analizo tveganja okužbe pa sodišče pripominja, da gre za „interno nadzorniško oceno“, ki je rezultat analiz strokovnih služb Banke Slovenije in jo Banka Slovenije pripravi na podlagi informacij, ki jih zbere od subjekta nadzora v postopku pregleda poslovanja, ali na podlagi poročil, ki jih je subjekt nadzora dolžan poslati Banki Slovenije na podlagi ZBan-1 in podzakonskih predpisov. Ocena sistemske pomembnosti banke predstavlja „interno delovno gradivo“ Banke Slovenije v posamičnem nadzornem postopku, ki služi kot pomoč Banki Slovenije pri odločanju in ne gre za pravni vir. Izpodbijani odločbi pa sta bili izdani na podlagi ZBan-1 in ne na podlagi internih delovnih gradiv Banke Slovenije. Po presoji sodišča Banka Slovenije po povedanem z izdelano oceno sistemske pomembnosti banke in analizo tveganja okužbe ni bila niti dolžna seznaniti članov uprave banke, ki jim je z Odločbo o imenovanju izredne uprave z dne 6. 9. 2013 prenehala funkcija, kot to meni tožnik. Toženka pa je oceno sistemske pomembnosti banke in analizo tveganja okužbe predložila sodišču skupaj z odgovorom na tožbo, s katerim je bil tožnik tudi seznanjen. Poleg navedenega pa je ocena sistemske pomembnosti banke in analiza tveganja okužbe v bistvenem delu tudi povzeta (v določenih delih dobesedno navedena) v obrazložitvi izpodbijanih odločb, s čimer je tožena stranka tudi zagotovila ustrezen standard obrazložitve obeh izpodbijanih odločb. Po presoji sodišča so sicer utemeljeni tožnikovi očitki, da posameznih navedb v izpodbijanih odločbah ni mogoče z gotovostjo preveriti, vendar pa to izhaja iz same narave bančne oziroma finančne dejavnosti in s tem povezanih ugotovitev Banke Slovenije v predmetni zadevi. Gre za sintetične in strukturne ugotovitve strokovnjakov Banke Slovenije v predmetnem postopku nadzora, ki se nanašajo tudi na delovanje celotnega bančnega sistema v Republiki Sloveniji. Pri tem sodišče pripominja, da v skladu z določbo 254. člena ZBan-1 ni potrebno z gotovostjo izkazati možnost vplivov težav banke na stanje finančnega sistema, saj gotovost pri izkazovanju dogajanja na finančnih trgih ni možna¹¹. Glede na povedano ni mogoče pričakovati, da bi Banka Slovenije za namene predmetnega postopka morala predložiti celotno dokumentacijo, kot to v tožbi predlaga tožnik, še posebej glede na vlogo Banke Slovenije kot sektorskega regulatorja, ki jo ima Banka Slovenije po ZBan-1¹². Tožnik pa bi lahko, kot že povedano, na podlagi šestega odstavka 347. člena ZBan-1 tudi sam zahteval od izredne uprave banke, da mu predloži informacije in podatke o poslovanju banke, ki bi jih morebiti potreboval za uveljavljanje sodnega varstva, česar tožnik ni storil. Poleg navedenega bi se lahko tožnik v postopku s pravnim sredstvom zoper izpodbijani odločbi tudi seznanil s celotno dokumentacijo sodnega spisa, saj je Banka Slovenije odgovoru na tožbo, s katerim je bil tožnik seznanjen, priložila vso relevantno dokumentacijo (točka 4 prvega odstavka 253a. člena ZBan-1). S tem v zvezi sodišče sledi navedbam Banke Slovenije iz odgovora na tožbo (na straneh 17 do 19), s katerim je bil tožnik seznanjen. Gre za strokovne ocene tožene stranke, ki pa niso bile predmet posebne sodne presoje, saj je presoja sodišča s tem v zvezi zadržana.

29Po presoji sodišča je Banka Slovenija zadostila standardu obrazloženosti obeh izpodbijanih odločb in je neutemeljen tožnikov ugovor, da izpodbijanih odločb ni mogoče preizkusiti. Sodišče tudi ugotavlja, da so razlogi, na kateri temeljita izpodbijani odločbi, skladni s podatki, ki izhajajo iz upravnih spisov. Iz Revidiranega poročila o finančnem stanju banke in iz Načrta prestrukturiranja in postopnega prenehanja poslovanja A. d.d., je Banka Slovenije povzela bistvene podatke, ki so navedeni v obrazložitvi izpodbijanih odločb, na katere je oprla svojo odločitev. Glede na ustaljeno sodno prakso, po kateri je presoja sodišča v primerih, kot je obravnavani, zadržana, je v predmetni zadevi sodišče presojalo sprejemljivost in argumentiranost razlogov, ki so navedeni v obrazložitvi izpodbijanih odločb, kot to izhaja tudi iz sodne prakse¹³.

30Banka Slovenije je v obravnavanem primeru ugotovila, da so v A. d.d. podane okoliščine, kot jih navaja v točki 2 izreka izpodbijane Odločbe o izrednih ukrepih iz 1. točke do 4. točke prvega odstavka 253a. člena ZBan-1. Zato je po presoji sodišča utemeljeno A. d.d. izrekla izredne ukrepe iz 253. člena ZBan-1, da zagotovi pogoje za postopno prenehanje te banke. V zvezi s A. d.d. je obrazložila razloge, iz katerih izhaja povečano tveganje in razloge, iz katerih izhaja, da ni bilo podanih okoliščin, da bi bilo lahko povečano tveganje odpravljeno v ustreznem roku. Na dan 30. 9. 2013 premoženje A. d.d ni zadoščalo za poplačilo vseh terjatev upnikov (banka ni bila solventna) in tudi niso bile podane okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da bi se lahko z dokapitalizacijo banke zagotovil vsaj minimalen kapital za uresničitev Načrta prestrukturiranja in postopnega prenehanja poslovanja A. d.d. Banka Slovenije je argumentirano obrazložila, da ni bilo verjetno, da bi lahko z drugimi ukrepi dosegla kapitalsko ustreznost (solventnost) banke in da bi stečaj banke lahko ogrozil stabilnost finančnega sistema v Republiki Sloveniji. Ugotovila je, da so bili v A. d.d. izkazani pogoji za začetek stečajnega postopka, kot jih določa 1. točka prvega odstavka 320. člena ZBan-1. Opisano dejansko stanje izhaja tako iz obrazložitev izpodbijanih odločb in je skladno z listinami upravnega spisa ter listinami, ki jih je toženka priložila odgovoru na tožbo. Iz navedenih razlogov je tudi po presoji sodišča izrek izrednega ukrepa prenehanja kvalificiranih obveznosti banke (osnovnega kapitala banke in obveznosti banke iz naslova finančnih instrumentov) zaradi pokrivanja izgube banke, nujno potreben (točka 1.a prvega odstavka 253. člen ZBan-1). Skladno z navedenim je bila zato po izvedenem zmanjšanju osnovnega kapitala in vseh obveznosti A. d.d. na nič EUR (0,00 EUR), izvedena dokapitalizacija te banke s finančnimi sredstvi in stvarnim vložkom Republike Slovenije v skladu z 261a. členom, 261c. členom in 262. členom ZBan-1 ter izdana izpodbijana Odločba o potrditvi povečanja osnovnega kapitala banke.

31Po presoji sodišča je Banka Slovenije skladno z listinami upravnega in sodnega spisa argumentirano ugotovila in obrazloženo pojasnila povečano tveganje, ker A. d.d. ni zagotovila ustrezne likvidnosti (184. člen ZBan-1) in plačilne sposobnosti (128. člen ZBan-1) in da ima nelikvidnost te banke hude posledice za delovanje finančnih trgov in lahko ogrozi stabilnost finančnega sistema. Prav tako je po oceni sodišča argumentirano pojasnila, da ni bilo verjetno, da bi A. d.d. z drugimi ukrepi Banke Slovenije v ustreznem roku dosegla kapitalsko ustreznost, ter tudi ni izpolnila zahtev na podlagi dodatnih ukrepov Banke Slovenije za povečanje osnovnega kapitala v skladu z ZBan-1. Vse navedene okoliščine izhajajo iz obrazložitve izpodbijanih odločb, ki se ju da preizkusiti. Iz obrazložitve izpodbijanih odločb izhajajo relevantne okoliščine za izrek predmetnih izrednih ukrepov in podatki za preizkus obstoja pogojev za izrek predmetnih izrednih ukrepov. Tudi po presoji sodišča je v predmetni zadevi izkazan obstoj razlogov iz ZBan-1, ki jih toženka navaja, za izrek izpodbijanih izrednih ukrepov banki in je tožnikov očitek, da dejansko stanje v zadevi ni pravilno ugotovljeno, v nasprotju s podatki upravnega spisa.

32Iz Revidiranega poročila o finančnem stanju banke ter iz Načrta prestrukturiranja in postopnega prenehanja poslovanja A. d.d. ob uporabi kazalnikov za oceno sistemske pomembnosti banke in analizo tveganja okužbe, iz katerih je Banka Slovenije povzela podatke, ki so navedeni tudi v obrazložitvi izpodbijanih odločb, tudi po presoji sodišča izhajajo utemeljeni razlogi za izrek izrednih ukrepov. Vsi nosilni razlogi Banke Slovenije za izrek izpodbijanih izrednih ukrepov so v izpodbijanih odločbah določno opredeljeni in vsebujejo določen opis okoliščin in dejstev, ki so bila razlog za odločitev Banke Slovenije za izrek predmetnih izrednih ukrepov A. d.d. Izpodbijani odločbi je mogoče preizkusiti. V obrazložitvah so povsem konkretno in datumsko navedena vsa odločilna dejstva, ki izhajajo tudi iz dokumentacije upravnega spisa, kar vse omogoča njihovo subsumpcijo pod abstraktni dejanski stan pravne norme 253. člena, 253a. člena, 261a. člena, 261c. člena in 262a. člena ZBan-1. Tožnikov tožbeni ugovor, da izpodbijani odločbi ne omogočata preizkusa, je po mnenju sodišča neutemeljen. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je po presoji sodišča Banka Slovenije tudi pravilno uporabila materialno pravo, na katerega se sklicuje. Pri svoji presoji glede strokovnih vprašanj pa je bilo sodišče v konkretnem primeru zadržano in se je omejilo na preizkus sprejemljivosti in argumentiranosti razlogov¹⁴. Sodišče v predmetni zadevi ni našlo upravičenega dvoma v pravilnost tolmačenja stališč Banke Slovenije glede pravil stroke.

33V zvezi s tožbenim ugovorom, da je bila tožniku odvzeta možnost sodelovanja pri dokapitalizaciji A. d.d., sodišče pripominja, da bi lahko A. d.d. odpravila kapitalski primanjkljaj brez negativnih učinkov na njeno poslovanje le s povečanjem navadnega lastniškega osnovnega kapitala iz člena 26 (1) Uredbe (ES) št. 575/2013 o bonitetnih zadevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/12¹⁵. Slednjega v skladu z navedeno uredbo banka lahko zagotovi zlasti s povečanjem osnovnega kapitala in izdajo novih delnic, ki izpolnjujejo pogoje za obravnavo kot instrumenti navadnega lastniškega kapitala. Sodišče pripominja, da tožnik ob ugotovljenem finančnem položaju A. d.d. v konkretnem primeru ni predložil nikakršnih dokazov, da banka razpolaga s sredstvi za vplačilo dokapitalizacije banke. Iz listin upravnega spisa nesporno izhajajo neuspeli poizkusi pridobivanja investitorjev za dokapitalizacijo A. d.d. (notarski zapis seje skupščina banke z dne 24. 4. 2013, sklepi skupščine banke z dne 6. 8. 2013).

34Banka Slovenije po presoji sodišča ni nezakonito odvzela pravice delničarjem banke do lastništva delnic ter do sodelovanja pri dokapitalizaciji banke, kot to ugovarja tožnik¹⁶. Tudi iz odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-295/13-260 z dne 19. 10. 2016 jasno izhaja, da so kvalificirane pravice varovane z ustavnopravnim jamstvom zasebne lastnine. Izredni ukrep prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti bank pa je izredna oblika insolvenčnega postopka oz. ukrep, ki naj bi preprečil stečaj in omogočil nadaljnje poslovanje banke ali njeno nadzorovano prenehanje. Zato sodišče te tožbene očitke zavrača kot neutemeljene. Imetniki izbrisanih ali konvertiranih finančnih instrumentov varujejo svoje pravne interese izključno v okviru odškodninskega zahtevka (350a. člen ZBan-1). Tudi po presoji sodišča je namen izreka izrednih ukrepov banki v skladu s cilji ZBan-1 zagotavljanje stabilnosti finančnega sistema, predvsem pa zaščita upnikov banke, ne pa interesov delniškega kapitala banke. Sodišče se strinja tudi z razlogi toženke iz odgovora na tožbo (na straneh 23 do 28) glede tega, ali je bila delničarjem nezakonito odvzeta lastnina delnic in prednostna pravica do vplačila novih delnic po 337. členu ZGD-1, ter glede tega, ali so bili s predmetnimi ukrepi Banke Slovenije imetniki kvalificiranih obveznosti A. d.d. dejansko razlaščeni.

35Glede predloga tožnika za njegovo zaslišanje v upravnem sporu (na straneh 13 in 14 tožbe) iz razloga, ker naj ne bi imel možnosti sodelovanja v postopku izdaje izpodbijanih odločb, pa sodišče meni, da tožnikova pravica do izjave in do sodelovanja v upravnem postopku izreka predmetnih izrednih ukrepov banki ni bila kršena, kar je sodišče obširno pojasnilo v točki 25 obrazložitve te sodbe. Na podlagi drugega odstavka 349. člena ZBan-1 lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če v pripravljalnem postopku ugotovi, da je bilo dejansko stanje v postopku izdaje odločbe o izrednem ukrepu popolno in pravilno ugotovljeno, ali da to ni sporno. V predmetni zadevi so presoji sodišča pravno odločilna dejstva pravilno ugotovljena in strokovno argumentirana na način, da sodišču ne vzbujajo upravičenega dvoma v strokovno razlago Banke Slovenije glede potrebnosti izrečenih izrednih ukrepov po 1.-4. točki prvega odstavka 253. člena ZBan-1. Sodišče tudi ni sledilo predlogu Banke Slovenije za zaslišanje udeležencev sestanka Banke Slovenije in A. d.d. dne 2. 2. 2011 ..., da je uprava banke seznanila Banko Slovenijo, da se sooča z oteženimi sposobnostmi pridobivanja virov daljše ročnosti, saj to med strankama ni sporno in je tudi skladno z listinami upravnega spisa. Sodišče tudi ni upoštevalo dokaznih predlogov za zaslišanje prič, ki sta jih stranki podali po izteku roka za vložitev tožbe oziroma odgovora na tožbo v pripravljalnih vlogah. Po izteku roka za vložitev tožbe oziroma odgovora na tožbo stranke nimajo pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov (četrti odstavek 348. člen ZBan-1). Sodišče je v skladu z drugim odstavkom 349. člena ZBan-1 po povedanem v predmetni zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je v pripravljalnem postopku ugotovilo, da podatki iz upravnega spisa in iz predloženih listin k tožbi in k odgovoru na tožbo dajejo dovolj zanesljivo podlago za odločitev. Sodišče ocenjuje, da so bile relevantne okoliščine za izrek izpodbijanih izrednih ukrepov banki pravilno ugotovljene iz razlogov, kot so navedeni v obrazložitvah izpodbijanih odločb. Tožnik sicer izpodbija te ugotovitve in navaja svoje razloge, vendar pa to po presoji sodišča pomeni, da se ne strinja z zaključki iz ugotovljenega dejanskega stanja, ki so narekovali izrek izpodbijanih izrednih ukrepov banki. V predmetni zadevi gre za spor o zakonitosti izpodbijanih odločb. Ni pa v domeni sodišča, da bi v konkretni zadevi sodišče samo ugotavljalo dejstva ekonomskih in strokovnih analiz, kot to predlaga tožnik v tožbi, saj je sodna presoja glede strokovnih razlogov pri presojanju zakonitosti izpodbijanih odločb, zadržana. Relevantne dejanske okoliščine v predmetni zadevi je Banka Slovenije po presoji sodišča pravilno ugotovila in argumentirano pojasnila. Sodišče je v okviru tožbenih navedb omenjene okoliščine preizkusilo in se strinja s strokovnimi razlogi toženke, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijanih odločb. Sodišče pa ni našlo upravičenega dvoma v pravilnost tolmačenja stališč Banke Slovenije glede strokovnih razlogov toženke.

36Po presoji sodišča so bile v obravnavani zadevi relevantne okoliščine za izrek izpodbijanih ukrepov banki pravilno ugotovljene in je tudi pravilno uporabljeno materialno pravo, to je ZBan-1. V postopku niso bile storjene kršitve pravil postopka. Predmetni postopek nadzora je Banka Slovenije pravilno vodila v skladu z določbami ZBan-1. Obrazložitvi izpodbijanih odločb vsebujeta razloge, ki omogočajo njun preizkus. Tožniku po presoji sodišča v upravnem postopku niso bile kršene ustavne pravice, na katere se sklicuje v tožbi in sicer: pravica do izjave in pravica do obrazloženosti odločbe, kar je sodišče pojasnilo v točkah 25 in 28 obrazložitve te sodbe.

37Po povedanem toženki ni mogoče očitati, da je postopala nezakonito. Izpodbijani Odločba o izrednih ukrepih z dne 17. 12. 2013 in Odločba o potrditvi osnovnega kapitala z dne 18. 12. 2015 sta zakoniti. Sodišče ni ugotovilo očitanih kršitev določb postopka, materialno pravo je pravilno uporabljeno, sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

38Sodišče se je v obravnavani zadevi izrecno opredelilo do tožbenih navedb, ki so po presoji sodišča bistvenega pomena za odločitev v obravnavani zadevi oziroma na tiste, ki niso bile očitno neutemeljene ali nerelevantne, odgovor na ostale tožbene navedbe pa je razviden iz konteksta celotne obrazložitve te sodbe. V obrazložitvi sodbe sodišče ni posebej ponavljalo pravilnih razlogov Banke Slovenije iz obeh izpodbijanih odločb in iz odgovora na tožbo¹⁷.

39Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrnile, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

¹ Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 59/2015 z dne 18. 6. 2015, točka 13.
² Prim. odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-283/00 z dne 13. 9. 2001.
³ Prim. odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-295/13-260 z dne 19. 10. 2016, tč. 78.
⁴ Prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS G 37/2010 z dne 18. 12. 2012.
⁵ Prim. sodbi Vrhovnega sodišča RS G 10/2007 z dne 11. 11. 2008 in G 37/2010 z dne 18. 12. 2012.
⁶ Prim. sodbi Vrhovnega sodišča RS I G 7/2012 z dne 18. 2. 2015 in X Ips 259/2012 z dne 30. 5. 2013.
⁷ Prim. sodbe Vrhovnega sodišča RS G 3/2002 z dne 13. 5. 2003, I G 8/2012 z dne 8. 5. 2013, I G 7/2012 z dne 18. 2. 2015 in X Ips 459/2012 z dne 30. 5. 2013.
⁸ Prim. odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-295/13-260 z dne 19. 10. 2016, tč. 80 in 81.
⁹ Prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS G 37/2010 z dne 18. 12. 2012.
¹⁰ Uradni list EU, C 69, str. 19 z dne 7. 3. 2014.
¹¹ Prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS G 37/2010 z dne 18. 12. 2012, točka 58.
¹² Prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS G 37/2010 z dne 18. 12. 2012.
¹³ Prim. sodbi Vrhovnega sodišča RS G 1/2009 z dne 7. 7. 2010 in G 3/2002 z dne 13. 5. 2003.
¹⁴ Prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS G 37/2010 z dne 18. 12. 2012.
¹⁵ Uradni list EU L 17611 z dne 27. 6. 2013.
¹⁶ Prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS U 436/94-6 z dne 29. 2. 1996.
¹⁷ Prim. sodbi Vrhovnega sodišča RS G 37/2010 z dne 18. 12. 2012 in G 42/2011 z dne 13. 11. 2012.