VSL Sklep I Ip 668/2019

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da mora upnik izvršitelju v roku 8 dni od prejema tega sklepa plačati varščino v višini 110,46 EUR na način, ki je določen v pozivu izvršitelja z dne 8. 10. 2018, in izvršitelju predložiti dokazilo o plačilu.

2Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da je sodišče prve stopnje navedlo, da varščina ne sme biti večja od seštevka predvidenega plačila. V konkretnem primeru se izterjuje 106,23 EUR, zato je varščina višja od predvidenega plačila. Sodišče je v izračunu predvidelo plačilo dveh rubežev, česar pa ni obrazložilo in sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti. Po mnenju upnika dva rubeža nista potrebna, temveč bo zadostoval en rubež, če bo opravljen profesionalno in po pravilih stroke. V lokalu dolžnika se namreč prodajajo slike. Priglaša pritožbene stroške.

3Pritožba ni utemeljena.

4Skladno s prvim odstavkom 38.a člena ZIZ lahko za zavarovanje plačila za delo in za povračilo stroškov izvršitelj od upnika zahteva plačilo varščine v roku in v višini, določeni v tarifi iz 292. člena tega zakona. Skladno s četrtim odstavkom 7. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik) se, če ni določeno drugače, za način vrednotenja in odmero varščine uporabljajo določbe tega pravilnika, ki veljajo za plačilo dela in povrnitev stroškov izvršitelja, skladno s prvim odstavkom tega člena pa varščina za posamezno izvršilno dejanje ne sme biti večja od seštevka predvidenega plačila za to izvršilno dejanje in stroškov, ki bodo pri tem predvidoma nastali, obračunanimi v skladu s tem pravilnikom.

5Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, deloma iz drugih, materialnopravnih razlogov.

6Neutemeljena je pritožbena navedba, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, ker je določilo varščino v višini, ki je višja, kot je terjatev, ki se izterjuje. Iz pravkar citiranega določila prvega odstavka 7. člena Pravilnika namreč ne izhaja, da varščina ne sme presegati same terjatve, ki se izterjuje, temveč, da ne sme presegati seštevka predvidenega plačila za to izvršilno dejanje in stroškov, ki bodo pri tem predvidoma nastali, torej v konkretnem primeru, ko se izvršba na premičnine v fizičnem smislu še ni začela, plačila za izvršilno dejanje rubeža premičnin in stroškov v zvezi z njim.

7Neutemeljeno upnik tudi prereka predvideno plačilo zneska 26,25 EUR za „dvakratni rubež“. Sodišče prve stopnje je v sklepu sicer navedlo, da je izvršitelj predvidel 26,25 EUR oziroma 125 točk (125 x 0,21 EUR znaša 26,25 EUR) za dvakratni rubež, vendar pa že iz Tar. št. 1 tarifnega dela Pravilnika izhaja, da ta znesek predstavlja plačilo za dvakratni neuspešen oziroma neizveden rubež, za katerega izvršitelju skladno s četrtim odstavkom Tar. št. 1 pripada plačilo v višini 25% plačila po tej tarifni številki za rubež, v konkretnem primeru je to 62,5 točk za en neuspešen oziroma neizveden rubež (za dva torej 125 točk). Za en uspešen rubež bi izvršitelju v tem danem primeru, ker gre za vrednost terjatve v točkah do 1000 točk (do 210,00 EUR), pripadalo že 250 točk, izvršitelj pa je kot predviden strošek zahteval pol manj kot to. Da bo v tej zadevi potreben vsaj en uspešen rubež, pa v pritožbi upnik izrecno priznava. Ker tako utemeljenost plačila zneska 26,25 EUR izhaja že iz materialnopravne določbe, ki pa jo je sodišče prve stopnje v obrazložitvi navedlo, dodatna obrazložitev sklepa v tem delu ni bila potrebna.

8Po povedanem pritožba ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).