UPRS Sodba I U 2491/2017-9

I. Tožbi se ugodi, odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33101-41494/2016/17 z dne 7. 7. 2017, se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ odločil, da se zahtevku tožnika za izplačilo podpore za rejo govedi za leto 2016 ugodi in se mu izplača znesek (za 19 živali, 52,77 EUR/žival) 1.002,63 EUR (1. 1. točka izreka), nadalje, da se mu izplačilo iz naslova: - plačilnih pravic, zelene komponente, plačilo za mlade kmete (2.1.), - za shemo proizvodno vezanih plačil (2.2.), - podpore za rejo govedi za leto 2016 (2. 3.) zaradi kršitev iz naslova navzkrižne skladnosti zniža za 1 % v zneskih 18,77 EUR za pravice iz 2.1., 8,78 EUR za pravice iz 2.2. in 9,50 pri podpori za rejo govedi za leto 2016 (2. točka izreka), da je bil tožniku že izplačan znesek z odločbo z dne 17. 2. 2017 v višini 3.668,62 EUR, preostanek v višini 299,54 EUR se je kot predhodna akontacija dohodnine izplačal pristojnemu davčnemu organu, tožnik po tej odločbi ni upravičen do izplačila (2. (točno: 3.) točka izreka), da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (3. (točno: 4.) točka izreka) in da posebni stroški v tem postopku niso nastali (4. (točno: 5.) točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da gre v zadevi za ponovno odločanje po odločbi drugostopnega organa z dne 23. 5. 2017. Tožnik je uveljavljal neposredna plačila za leto 2016, ki jih urejajo Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike (v nadaljevanju Uredba), Uredba o shemah neposrednih plačil (v nadaljevanju Uredba 1) in Uredba o navzkrižni skladnosti (v nadaljevanju Uredba 2). Tožnik je v zbirni vlogi med drugim uveljavljal tudi vlogo za podporo za rejo 20 govedi. V postopku ponovnega odločanja je organ ugotovil, da je bil 24. 8. 2016 opravljen kontrolni pregled za govedo in navzkrižno skladnost in se je o tem sestavil zapisnik. Iz zapisnika je razvidno, da je bilo pri pregledu med drugim ugotovljeno, da je bilo 9 govedi nepopolno označenih, 2 govedi z ušesnima številkama pa nista bili označeni. Tožnik je zapisnik podpisal, podal pripombe, v zvezi z izgubljeno ušesno številko pa navedel, da se ušesne številke nadomeščajo mesečno, vendar je zaradi načina reje to zelo pogosta izguba, redno nadomeščanje lahko dokaže tudi z računi. Ob ponovnem pregledu zapisnika in CRG je organ ugotovil, da se kršitev v višini 1 % nanaša na žival z ušesno številko ..., saj je bilo pri pregledu ugotovljeno, da žival ni bila označena, zato se zahtevek zanjo v skladu s peto alinejo prvega odstavka 34. člena Uredbe 1 v zvezi s 3. členom Pravilnika o identifikaciji in registraciji goveda, z drugim odstavkom 42. člena Uredbe (EU) št. 809/2014, s 30. členom Uredbe (EU) št. 640/2014 ter s četrtim odstavkom 53. člena Uredbe (EU) št. 639/2014 zavrne. V zvezi z (pritožbenimi) navedbami tožnika, da je dvojnike ušesnih znamk naročil 23. 8. 2017 (točno: 2016) in nadomestil 30. 8. 2017 (točno: 2016), pa je tožnik to storil po opravljeni kontroli, torej je kršitev na dan pregleda 24. 8. 2016 obstajala in je bilo dejansko stanje na dan kontrole pravilno ugotovljeno. Tožnik ne označuje govedi v roku, določen v Prilogi 1 Uredbe 2, kar predstavlja kršitev v višini 1% in se zato izplačilo zniža za 1%.

2Drugostopni organ je potrdil prvostopno odločbo, v zvezi s tožnikovo pritožbo pa še navedel, da bi moral, če ni želel biti sankcioniran, že na dan kontrole zatrjevati, da je takrat prišlo do izgube ušesne znamke.

3Tožnik je tožbo vložil iz razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določbo postopka. Kot ugotavlja že drugostopni organ, je tožnik pri pregledu jasno povedal, da se ušesne številke nadomeščajo mesečno, kar lahko dokaže z računi, saj pride zaradi načina reje zelo pogosto do njihove izgube. Glede na takšno pripombo na zapisnik bi moral organ tožnika pozvati k predložitvi dokazov in dokumentov, ki se na to nanašajo. Ker organ tožnika pred izdajo odločbe tudi ni seznanil z nameravano odločitvijo, tožnik ni imel možnosti predložiti dokazov v zvezi s podano izjavo na zapisnik. Organ bi moral tožniku dopustiti možnost dokazovanja te okoliščine že iz razloga, ker je bila pripomba na ugotovljeno nepravilnost, zato pa tožnik ni imel druge možnosti, kot da v pritožbi navede, da je naročil ušesne znamke 23. 8. 2017 (točno: 2016) in jih namestil 30. 8. 2017 (točno: 2016). Do kršitve označevanja tako ni moglo priti, ker je tožnik ravnal na podlagi materialnega predpisa. Torej ne gre za pritožbeno novoto, kot to navaja drugostopni organ, temveč je tožnik zaradi pomanjkljivo vodenega postopka pred prvostopnim organom šele tedaj dobil možnost dokazovanja dejstev. To pa je procesna kršitev, ki terja odpravo odločbe. Tožnik je zato predlagal, da sodišče tožbi ugodi in odpravi prvostopno ter drugostopno odločbo.

4Toženka je v odgovoru na tožbo prerekala tožbene navedbe in predlagala zavrnitev tožbe.

5Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna odločitev prvostopnega organa o ugotovljeni kršitvi in posledično znižanju izplačila v višini 1% neposrednih plačil za leto 2016.

6Kot izhaja iz izpodbijane odločbe in podatkov upravnih spisov, je prvostopni organ svojo odločitev (tudi v ponovljenem postopku po odpravi prvostopne odločbe z dne 17. 2. 2017 s strani drugostopnega organa z odločbo z dne 23. 5. 2017) oprl na naslednja ugotovljena dejstva: - da je tožnik z zbirno vlogo za neposredna plačila za leto 2016 med drugim uveljavljal tudi podporo za rejo 20 govedi, - da je bilo pri kontrolnem pregledu 24. 8. 2016 (med drugim) ugotovljeno, da ena žival ni bila označena z ušesno številko, - da je tožnik zapisnik podpisal in še pripomnil, da pride do izgub ušesnih številk zaradi načina reje pogosto in da ušesne številke nadomešča mesečno, kar lahko dokaže z računi, in - da pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja (torej kršitev na dan pregleda) potrjuje tudi pritožbena navedba, da je tožnik naročil nove ušesne številke 23. 8. 2016 in jih namestil 30. 8. 2016, zaradi česar je organ zaključil, da je do kršitve prišlo in znižal izplačilo tožniku.

7Organ je svojo odločitev sprejel na podlagi Uredbe (ta določa, da mora prvostopni organ izvajati kontrolni sistem in zmanjšanje ali izključitev plačil v zvezi z navzkrižno skladnostjo na podlagi predpisa, ki ureja navzkrižno skladnost (25. in 26. člen), Pravilnika o identifikaciji in registraciji goveda (ta med drugim določa način identifikacije in registracije goveda - 3. člen in dalje) ter na Prilogo 1 k Uredbi 2, iz katerega pa iz PZR7: Identifikacija in registracija govedi (med drugim) izhaja, da mora biti govedo označeno čim prej po rojstvu oziroma preden se premakne drugam, najpozneje do starosti 20 dni (1.), in da če se ušesna znamka izgubi, močno poškoduje ali postane nečitljiva, jo mora imetnik čim prej, najpozneje pa v štirih tednih od dneva, ko to opazi, nadomestiti z njenim dvojnikom; identifikacijska številka mora biti ista kakor na izvirniku (2.).

8Ob takem dejanskem stanju, kot izhaja iz podatkov spisa, ter ob upoštevanju citiranih predpisov, ki veljajo za ta primer (predvsem PZR7 v Prilogi 1 k Uredbi 2), pa tudi po presoji sodišča tožnik utemeljeno ugovarja, da je zaključek organa napačen oziroma vsaj preuranjen.

9Ob povzeti pripombi tožnika, dani že na zapisnik pri pregledu 24. 8. 2016, bi moral organ še pred izdajo odločbe tožnika, bodisi seznaniti z nameravano odločitvijo in mu dati možnost, da se o tem izjavi, bodisi ga pozvati, da svojo izjavo, dano na zapisnik, pojasni, če je bila ta za organ nejasna, pri čemer pa bi se po oceni sodišča že iz te izjave (o mesečnem nadomeščanju ušesnih številk) in glede na predpisano obveznost o nadomeščanju najkasneje v roku 4 tednov od dneva, kot imetnik to opazi, lahko dalo sklepati, da do kršitve (najverjetneje) ni prišlo. Ker organ tako ni postopal, je zagrešil absolutno bistveno kršitev določb postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), po kateri se za bistveno kršitev pravil postopka v vsakem primeru šteje, če stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih z izdajo odločbe. Izpodbijano odločbo je tako treba odpraviti že iz tega razloga.

10Zato ima tožnik tudi prav, da je drugostopni organ napačno ocenil njegove pritožbene navedbe kot nedopustne pritožbene novote, saj je le konkretneje opredelil pripombo, podano že na zapisnik s tem, ko je navedel, ''da je 23. 8. 2016 opazil izgubo ušesne številke, jo naročil in namestil 30. 8. 2016''. Tako mu pa tudi tudi ni mogoče očitati, da bi moral že v pripombah na zapisnik pri pregledu 24. 8. 2016 natančno navesti, kdaj je do izgube ušesne znamke prišlo, saj je dolžnost organa, da v primeru (morebitno) nejasne pripombe (kar je očitno v tem primeru bila) stranko pozove na njeno razjasnitev. Glede na povedano pa je stališče prvostopnega organa, da tudi te navedbe ne morejo vplivati na odločitev, ker je kršitev na dan pregleda (24. 8. 2016) obstajala, napačno. Tožnik namreč zatrjuje, da je svojo obveznost o nadomeščanju ušesnih številk izpolnil, kot mu nalaga predpis, tega pa prvostopni organ ni preveril, kot bi moral.

11Zaradi navedenega je sodišče tožbi tožnika ugodilo, izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in zadevo vrnilo prvostopnemu organu v ponoven postopek, v katerem bo moral organ odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti postopka, torej tožnika pred izdajo odločbe pozvati, da za svoje podane pripombe na zapisnik ter pritožbene navedbe predloži dokaze in po potrebi še dodatno pojasni med strankama sporne okoliščine, nato pa glede na rezultat ugotovitvenega postopka ponovno odločiti.

12Ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti, ob tem pa v postopku ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, je sodišče v skladu s 1. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.

13Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Zadeva je bila rešena na seji, tožnika je v postopku zastopal odvetnik, zato se mu priznajo stroški upravnega spora v višini 285,00 EUR, povečani za 22 % DDV, torej skupno 347,70 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Zakonske zamudne obresti stroškov postopka tečejo od poteka roka za njegovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 290. člena Obligacijskega zakonika), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1.c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).