VSM Sklep I Cp 363/2017

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrnilo predlog predlagateljice za vrnitev poslovne sposobnosti in aktivne ter pasivne volilne pravice (točka I izreka). Nadalje je odločilo, da se v roku enega leta po izdaji sklepa ne more predlagati vrnitev poslovne sposobnosti in aktivne ter pasivne volilne pravice (točka II izreka). O stroških postopka je prvostopno sodišče odločilo s posebnim sklepom (točka III izreka).

2Prvostopni sklep s pritožbo izpodbija hčerka predlagateljice P.D.. Pritožbenega razloga ne navaja, v pritožbi pa izpostavlja, da je njena mama po lastni volji vložila predlog za vrnitev poslovne sposobnosti, katerega je sicer v pisni obliki pripravila sama. Navaja, da je ravnanje njene sestre A.K., ki je sicer skrbnica predlagateljice ter pristojnega CSD šikanozno tako do matere kot do pritožnice. Skrbnica A.K., hčerka predlagateljice, ima premoženjske interese, pri tem pa jo podpira CSD oziroma M.D. ki je v postopku zastopala CSD. Premoženjski odnosi med pritožnico in njeno materjo pa ne morejo biti predmet obravnavanega postopka. Zmoten je zaključek prvostopnega sodišča, da je mati duševni bolnik in da ne more skrbeti zase, ker iz izvedenskega mnenja izvedenca A.P. izhaja, da ima mama V.M. vse funkcije zdravega človeka. Sodnica, ki je vodila nepravdni postopek pa jo je tudi verbalno napadla in brez razloga odstranila iz razpravne dvorane. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po določbi prvega odstavka 54. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) sodišče odloči o delni ali popolni vrnitvi poslovne sposobnosti, če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila odvzeta poslovna sposobnost. Ni sporno, da je bila predlagateljici zaradi duševne bolezni (shizofrenije in bipolarne afektivne motnje) s sklepom Občinskega sodišča v M.u Rnp 67/71 z dne 29. 12. 1971 odvzeta poslovna sposobnost. Razlogi, zaradi katerih je bila predlagateljici odvzeta poslovna sposobnost niso prenehali, ker iz izvedenskega mnenja pridobljenega v tem postopku (izvedensko mnenje je podal izvedenec A.P., psihiater) nedvomno izhaja, da predlagateljica še zmeraj boleha za duševno boleznijo tako z znaki shizofrenije kot bipolarne afektivne motnje, v posledici katere ni zmožna skrbeti zase in za svoje pravice ter koristi ter voliti in biti voljena. Enako izhaja iz navedb CSD M. in skrbnice A.K. (hči predlagateljice), pri čemer tudi ni prezreti, da je predlagateljica trenutno nastanjena v zunanji enoti Zavoda H., ker v svojem stanovanju ni bila več sposobna samostojnega bivanja. Na podlagi takšnih podatkov je prvostopno sodišče povsem pravilno presodilo, da niso prenehali razlogi, zaradi katerih je bila odvzeta poslovna sposobnost predlagateljici. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

5V zvezi s pritožbenimi izvajanji o ravnanju skrbnice, CSD, sodišča, o pogodbenih odnosih med materjo in pritožnico pa pritožbeno sodišče le dodaja, da takšna izvajanja niso pravno relevantna za pritožbeno odločanje o vrnitvi poslovne sposobnosti.

6Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 37. členom ZNP, ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

7Pritožbeni stroški niso priglašeni.