VSC sklep I Ip 488/2008

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče izvršbo, dovoljeno proti dolžniku K. I., prekinilo.

Proti takšnemu sklepu se je pritožil drugi upnik. V pritožbi poudarja, da ni pogojev za prekinitev izvršbe. Sklep o izvršbi pod In 00/113 je postal pravnomočen 18.10.2003. Upnica je pridobila na nepremičninah zastavno pravico s sklepom pod Dn. št. 4114/00 z dne 18.9.2000. Upnica je pred začetkom stečajnega postopka pridobila ločitveno pravico do poplačila. Predlaga razveljavitev sklepa.

Dolžnik je v odgovoru na pritožbo predlagal zavrnitev pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Že v uvodu sklepa je navedeno, da izvršba teče proti fizični osebi K. I. in ne proti samostojnemu podjetniku. V razlogih ni navedeno, kdaj naj bi bil začet stečajni postopek proti dolžniku kot fizični osebi.

Pod opr. št. St 54/2007 je bil začet stečajni postopek proti K. I. s.p. in ne proti K. I. kot fizični osebi.

Razlikovati pa je treba med poslovnimi in osebnimi – neposlovnimi terjatvami. Tudi, če bi bila izvršba proti dolžniku kot samostojnemu podjetniku prekinjena, bi zaradi osebne (neposlovne terjatve) izvršba tekla dalje in sicer na premoženje dolžnika, ki ni bilo sestavni del stečajne mase, ker npr. ni bilo zajeto vanjo, ali pa je dolžnik premoženje pridobil po zaključku stečaja. Upnik lahko namreč vedno presoja, ali bo vztrajal pri izvršbi glede neposlovnih terjatev tudi po zaključku stečaja, ali med stečajem. V konkretnem primeru sodišče ni ugotavljalo, ali gre za poslovno, ali neposlovno terjatev. Iz priloženega spisa opr. št. In 00/113 (listna št. ...) izhaja, da se del terjatve nanaša na davek iz dejavnosti dolžnika kot samostojnega podjetnika, del terjatve pa se nanaša na dohodnino.

Sodišče ni ocenilo, ali je dohodnina poslovna, ali neposlovna terjatev. Izpodbijani sklep torej nima popolnih razlogov, zato njegove pravilnosti ni bilo mogoče preizkusiti.

Pripomniti je treba, da so se tudi terjatve ločitvenih upnikov uveljavljale v stečajnem postopku, saj je o nadaljevanju izvršbe glede ločitvene terjatve odločal stečajni senat (čl. 131/IV takrat veljavnega stečajnega zakona).

Glede na razveljavitev sklepa bo o pritožbenih stroških odločilo sodišče prve stopnje.