UPRS Sodba II U 285/2016-38

I. Tožbi se ugodi. Sklep Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, št. 3030-72/2016/4 z dne 4. 7. 2016, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 € z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijanim sklepom je ministrstvo zavrnilo vlogo tožeče stranke, vloženo na javni razpis, objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 21/16 z dne 18. 3. 2016, št. 26/16 z dne 8. 4. 2016 in 28/16 z dne 15. 4. 2016, za sofinanciranje začetnih investicij podjetij in ustvarjanje novih delovnih mest na območju izvajanja Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2017 za projekt "Izgradnja poslovnega objekta in nakup opreme". Strokovna komisija za izvedbo javnega razpisa je ugotovila, da je vloga tožeče stranke prispela pravočasno in je bila pravilno označena, vendar gre za neupravičen projekt, kot izhaja iz točke 15 poglavja 2.8. razpisne dokumentacije. Točka 15. poglavja 2.8. razpisne dokumentacije določa, da so neupravičeni stroški po tem razpisu vsi stroški, ki niso navedeni v poglavju 2.7., še posebej pa opozarja na to, da so neupravičeni tudi stroški nakupa strojev, opreme in zgradb, ki so namenjene proizvodnji in distribuciji energije ter energetske infrastrukture. Vlagatelj v vlogi uveljavlja stroške opredeljene v ponudbi podjetja A. s.p. z dne 25. 3. 2016 in sicer postavki toplotna črpalka (poglavje strojne inštalacije/ogrevanje) in zalogovnik ogrevalne vode 500 l z izolacijo. Ti stroji in oprema so namenjeni proizvodnji in distribuciji toplotne energije, zato predstavljajo neupravičene stroške v skladu s 15. točko poglavja 2.8. razpisne dokumentacije. Višine zaprošenih sredstev ne more spreminjati ne organ, ne vlagatelj. Ker prvi odstavek poglavja 6 razpisne dokumentacije - zavrnitev vlog določa, da se vloga, ki ne izpolnjuje vseh pogojev in zahtev razpisa in razpisne dokumentacije in ni v skladu s predmetom, namenom in cilji razpisa, zavrne, je ministrstvo odločilo, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.

2Tožeča stranka je vložila tožbo v upravnem sporu iz vseh tožbenih razlogov. Izpodbijani sklep je po njenem mnenju samovoljen oziroma arbitraren in v nasprotju s pogoji, postavljenimi v javnem pozivu, in z veljavno zakonodajo. Navaja, da odločitev nima potrebne obrazložitve, vse v skladu z že znanimi odločitvami Ustavnega in Evropskega sodišča. Citiranje posameznih delov razpisne dokumentacije in sklicevanje nanjo ne zadostuje za odločitev o vlogi, ampak morajo biti jasno navedeni argumenti, v povezavi s katerimi lahko tožeča stranka ustrezno preveri, zakaj je bila njena vloga zavrnjena. Razen te procesne pomanjkljivosti izpodbijane odločitve pa tožeča stranka uveljavlja tudi nepravilno uporabo materialnega prava. Pojasnjuje, da se je prijavila na predmetni javni razpis za sofinanciranje projekta „Izgradnja poslovnega objekta in nakup opreme“. Glavna dejavnost tožeče stranke je gradbeništvo in gre za izgradnjo objekta, ki ga tožeča stranka potrebuje za izvajanje svoje dejavnosti, torej dejavnosti gradbeništva in nakup opreme, ki jo tožeča stranka uporablja pri izvajanju svoje dejavnosti. V izpodbijanem sklepu citirana točka 15 poglavja 2.8. določa, da so iz javnega razpisa izvzeti stroški nakupa, strojev, opreme in zgradb, ki so namenjene proizvodnji in distribuciji energije ter energetske infrastrukture, če vlagatelj podaja vlogo za sofinanciranje nepremičnin, strojev ali opreme, ki so izključno namenjeni dejavnosti proizvodnje in distribucije energije. Tožeča stranka pa se s takšno dejavnostjo ne ukvarja. V projektu tožeče stranke je zgolj predvidena toplotna črpalka, ki je namenjena izključno ogrevanju zgradbe, predvidene v projektu tožeče stranke. Pri tem torej ne gre za pridobivanje viška toplotne ali električne energije in s tem prodaje tega viška na trg. Tožeča stranka bo te trditve podkrepila tudi z izvedencem. Dodaja, da vsaka zgradba potrebuje vir ogrevanja, tožeča stranka pa se je odločila za obnovljiv vir energije, torej za toplotno črpalko, ki je do okolja najbolj prijazen način ogrevanja stavb. Tožeča stranka bi lahko imela tudi plinsko peč ali peč na trda goriva ali kurilno olje, v vsakem primeru pa bi morala poskrbeti za ustrezno ogrevanje v zimskih mesecih. Nelogično bi bilo, če bi bil razpis namenjen za sofinanciranje izgradnje stavb, hkrati pa ne bi vključeval ogrevanja. Navedeno stališče je podkrepljeno tudi z mnenjem o skladnosti sheme državnih pomoči, ki ga je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo izdalo dne 24. 12. 2014. Tudi iz tega mnenja izhaja, da se pomoč po priglašeni shemi ne dodeli za dejavnosti proizvodnje in distribucije energije ter energetske infrastrukture. To je treba upoštevati tudi pri odločanju o predmetnem javnem razpisu. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v nov postopek, priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

3Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev. Dodaja, da sporna določba 15. točke poglavja 2.8. javnega razpisa ni diskriminatorna do potencialnih prijaviteljev, saj so vsi enako obravnavani. Stroški toplotne črpalke in zalogovnika pa so v nasprotju z namenom javnega razpisa, katerega namen je vzpodbujanje začetnih investicij in ustvarjanje novih delovnih mest. Tožeča stranka bi namreč s tem pripomogla samo k znižanju stroškov tekočega poslovanja tožeče stranke, to pa ni začetna investicija. Tožena stranka meni, da je edina pristojna za tolmačenje pogojev javnega razpisa, za sofinanciranje okoljskih naložb gospodarskih družb in drugih pravnih oseb ter samostojnih podjetnikov pa so na voljo drugi javni razpisi, ki temeljijo na ustreznih pravnih podlagah in za katere namenja posebna dodatna sredstva.

4Pri svojih stališčih sta obe stranki vztrajali tudi v vloženih pripravljalnih vlogah.

5Tožba je utemeljena.

6Tožeča stranka je vložila vlogo na javni razpis za sofinanciranje začetnih investicij podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest na območju izvajanja Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010 do 2017 za projekt "Izgradnja poslovnega objekta in nakup opreme", objavljen v Uradnem listu RS št. 21/2016, št. 26/2016 in 28/2016.

715. točka poglavja 2.8. razpisne dokumentacije določa, da so neupravičeni stroški po tem razpisu vsi stroški, ki niso navedeni v poglavju 2.7., to je v poglavju, ki določa upravičene stroške, pri tem pa poglavje 2.8. posebej kot neupravičene določa tudi stroške navedene v točkah 1 do15, med katerimi je v slednji nakup strojev, opreme in zgradb, ki so namenjene proizvodnji in distribuciji energije ter energetske infrastrukture.

8Iz podatkov spisa in navedb tožeče stranke izhaja, da se je na predmetni razpis prijavila s projektom „Izgradnja poslovnega objekta in nakup opreme“. V prijavi na razpis pojasnjuje, da gre za malo podjetje, ki deluje na področju gradbeništva in se ukvarja z naprednimi gradbenimi storitvami z uporabo tehnično kompleksnejših orodij. Vrsta investicije je postavitev novega obrata, tožeča stranka pa želi zgraditi manjšo stavbo s pisarno in pripadajočimi pomožnimi prostori ter prostori – delavnicami za pripravo in skladiščenje orodja in pripadajočim manjšim pomožnim objektom. V okviru investicije želi tožeča stranka poleg poslovne stavbe nabaviti tudi nove stroje oziroma mehanizacijo za izvajanje dodatnih storitev v okviru sanacijskih in adaptacijskih del na objektih in zemljiščih.

9Iz vsega navedenega je razvidno, da pri projektu tožeče stranke ne gre za nakup strojev, opreme in zgradb, ki so namenjene proizvodnji, in distribuciji energije ter energetske infrastrukture, kar je po 15. točki poglavja 2.8 razpisne dokumentacije neupravičen strošek in je zato takšen zaključek v izpodbijanem sklepu v nasprotju s podatki iz vloge tožeče stranke, vložene na javni razpis. Na razpis prijavljen projekt tožeče stranke se nanaša na izgradnjo poslovnega objekta in nakup opreme, toplotna črpalka in zalogovnik pa sta namenjena ogrevanju poslovnega objekta. Tožena stranka ne navaja, da so oprema in inštalacije za ogrevanje poslovnih objektov izključene iz financiranja po predmetnem javnem razpisu.

10Glede navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, da gre pri tem samo za zmanjševanje stroškov poslovanja, sodišče ugotavlja, da je tudi takšna ocena v nasprotju z vlogo tožeče stranke, saj iz opisa projekta izhaja, da gre za postavitev novega obrata in nakup novih strojev. Razen tega tudi v primeru, ko so stroški namenjeni (samo) zmanjševanju stroškov poslovanja, to ne pomeni, da gre za neupravičen projekt, ampak je to, kot izhaja iz razpisne dokumentacije, eno od meril za ocenjevanje upravičenih projektov po tem razpisu. Po točki J. meril se namreč v primeru, ko je večina stroškov, ki jih vlagatelj uveljavlja za sofinanciranje, namenjena zmanjševanju stroškov poslovanja, takšni vlogi dodeli 0 točk, ko je večina stroškov namenjena vzpostavitvi nove proizvodnje, razširitvi proizvodnih zmogljivosti obstoječe poslovne enote ipd. pa se oceni s 7 točkami. Vsekakor pa v tem primeru ne gre za neupravičen projekt.

11Glede na zgoraj obrazloženo neskladnje med obrazložitvijo izpodbijanega sklepa, razpisno dokumentacijo in vlogo tožeče stranke na predmetni javni razpis, izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti in je bila s tem storjena absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Zato je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijani sklep odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo pristojnemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) odpraviti storjeno kršitev pravil postopka in o vlogi tožeče stranke ponovno odločiti.

12Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

13Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

14Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa in podatkov spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti ter ostala navedena dejstva in dokazi ne morejo vplivati na odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).