VSL Sklep I Ip 2846/2018

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi šteje za umaknjen.

2Dolžnik je zoper ta sklep vložil pravočasno pritožbo. Trdi, da je glede na zavrnitev prošnje za obročno plačilo sodne takse za ugovor tudi na višjem sodišču čakal na obvestilo oziroma poziv oziroma sklep sodišča, v kakšnem roku mora plačati to sodno takso. Opozarja, da sklep višjega sodišča I Ip 1415/2018 v obrazložitvi ne vsebuje pouka ali točke, ki bi govoril(a) o tem, v katerem roku naj plača takso. Meni, da gre za procesno napako. Izpostavlja, da iz sodne prakse nedvoumno izhaja, da bi sklep višjega sodišča v obrazložitvi moral vsebovati točko glede začetka teka roka za plačilo sodne takse za ugovor (naslednji dan po vročitvi sklepa višjega sodišča). Ker sklep višjega sodišča tega ni vseboval, dolžnik ni bil poučen, v kakšnem roku mora plačati takso in je čakal obvestilo sodišča, za katerega je bil prepričan, da pride naknadno. Pojasnjuje, da se njegova likvidnostna situacija trenutno popravlja, zato bi takso sedaj lahko plačal v enem znesku. Takso je imel namen plačati vseskozi in ta namen ima še sedaj. Ker je plačilo takse procesna predpostavka, meni, da je zaradi napake sodišča prikrajšan za sodno varstvo v procesu. Prosi, da sodišče zavrne izpodbijani sklep ter mu poda rok za plačilo takse za ugovor, da bo ta lahko obravnavan. Stroškov pritožbe ne priglaša.

3Pritožba ni utemeljena.

4Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

5Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da dolžnik za ugovor zoper sklep o izvršbi ni plačal sodne takse niti v roku, ki mu ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče, pri tem pa tudi niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse (29b. člen ZIZ).

6Bistvo pritožbe (glej prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) je dolžnikovo stališče, da se mu rok za plačilo sodne takse za ugovor še ni iztekel, ker ni bil pravilno opozorjen na začetek teka roka za plačilo te sodne takse (to je v skladu s tretjim odstavkom 14a. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1). Navedel je, da je to opozorilo pričakoval tudi v odločbi višjega sodišča, vendar je izostalo.

7Iz podatkov spisa je razvidno, da je bil dolžnik na koncu obrazložitve sklepa z dne 10. 4. 2018, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo njegov predlog za obročno plačilo sodne takse z dne 4. 4. 2018, izrecno poučen glede začetka teka roka za plačilo sodne takse za ugovor (v skladu s tretjim odstavkom 14a. člena ZST-1). Zato posebno (novo) opozorilo dolžniku glede začetka teka roka v sklepu višjega sodišča VSL I Ip 1415/2018 z dne 13. 7. 2018, s katerim je bila zavrnjena njegova pritožba zoper sklep z dne 10. 4. 2018, ni bilo potrebno. Višje sodišče je namreč le preverilo pravilnost in zakonitost odločitve sodišča prve stopnje, to je sklepa z dne 10. 4. 2018, in dolžnika ni bilo dolžno posebej oziroma ponovno opozarjati glede začetka teka roka za plačilo sodne takse. Rok za plačilo sodne takse je začel teči od vročitve sklepa višjega sodišča, s katerim je višje sodišče potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Dolžnik se v pritožbi sklicuje na drugačno sodno prakso, ki pa je niti ne predloži niti ne izkaže, da bi šlo za ustaljeno stališče sodne prakse.

8Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).