VSL Sklep II Cp 2241/2018

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v I. točki izreka znesek izvedenine 1.449,00 EUR nadomesti z zneskom 938,40 EUR, znesek 22 % DDV 318,78 EUR pa se nadomesti z zneskom 206,45 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom odmerilo nagrado Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete v X, in sicer izvedenino v znesku 1.449,00 EUR ter 22 % DDV v znesku 318,78 EUR.

2Zoper sklep se pritožuje tožnica, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep, podrejeno pa, da ga razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Iz pritožbe je razvidno, da tožnica izpodbija le I. točko izreka sklepa, in sicer odločitev o odmeri nagrade in materialnih stroškov ter posledično DDV. Navaja, da odločitev prvega sodišča ni v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju: Pravilnik). Nagrada za zbiranje in študij dodatne dokumentacije izvedencema ne pripada. V izvedenskem mnenju ni navedeno, katero dodatno dokumentacijo sta izvedenca zbrala, poleg tega pa nista navedla niti obsega te dokumentacije. Napačno je odmerjena tudi nagrada za izvid in mnenje za vsakega izvedenca v znesku 414,00 EUR. Razlogi sodišča, da gre v konkretnem primeru za zelo zahtevno mnenje, niso utemeljeni. Gre za zahtevno mnenje, za katerega pripada vsakemu izvedencu nagrada v znesku 276,00 EUR. Izvedenca sta odgovorila le na eno vprašanje o nastopu končnega zdravljenja tožnice. To pa spada med manj zahtevna vprašanja. Na vprašanje sta izvedenca odgovorila brez pregleda tožnice, za izdelavo izvedenskega mnenja pa ni bil potreben daljši rok izdelave od običajnega. Napačno so odmerjeni tudi materialni stroški v višini 5 % odmerjene nagrade. Iz stroškovnika ne izhaja, za kakšne materialne stroške gre v konkretnem primeru. Dejanski materialni stroški ne presegajo 2 % odmerjene nagrade.

3Toženi stranki in Komisija za fakultetna izvedenska mnenja (v nadaljevanju: Komisija), niso odgovorile na vročeno pritožbo.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Prvo sodišče je naložilo Komisiji, da pridobi tudi tožničin zdravstveni karton (ne glede na to, da je tožnica priložila tožbi tudi njegovo kopijo za obdobje od leta 2002 do 11. 10. 2017). V izvedenskem mnenju je navedeno, da je Komisija pridobila ta karton, iz povzetega opisa njegove vsebine pa izhaja, da je v njem po 11. 10. 2017 (in do njegovega pregleda s strani Komisije) še pet zabeležk tožničinih obiskov pri zdravnici (20. 11. 2017, 5. 1. 2018, 2. 2. 2018, 28. 3. 2018 in 24. 4. 2018). Za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije je prvo sodišče zato priznalo previsok znesek nagrade, saj je namesto zneska 138,00 EUR vsak izvedenec upravičen le do zneska 46,00 EUR (1. točka prvega odstavka 49. člena Pravilnika).

6Tudi za pisno izdelavo izvida in mnenja je prvo sodišče priznalo izvedencema previsok znesek nagrade. Glede na relevantne okoliščine izvedensko delo v tej zadevi ne ustreza pravnemu standardu zelo zahtevnega izvida in mnenja. Izvedenca sta sicer morala preučiti obsežno dokumentacijo v spisu (predvsem priloge oziroma dokazne listine, sam spis pa je vseboval do izdelave izvedenskega mnenja le 53 strani), dodatna dokumentacija (nove zabeležke v zdravstvenem kartonu tožnice) pa je bila po obsegu minimalna. V primerjavi z običajnimi nalogami izvedencev v odškodninskih sporih, ki se nanašajo na vprašanja nematerialne škode oškodovancev, je bilo Komisiji zastavljeno zgolj eno vprašanje, in sicer, kdaj je bilo končano tožničino zdravljenje v zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom. Odgovor na to vprašanje ni obsežen in po svoji vsebini tudi ne kaže, da bi šlo za zelo zahteven izvid in mnenje. Pritožbeno sodišče zato soglaša s pritožbeno trditvijo, da pripada izvedencema nagrada za zahteven izvid in mnenje, in sicer vsakemu v znesku 276,00 EUR (2. točka prvega odstavka 51. člena Pravilnika).

7Prvo sodišče je previsoko odmerilo tudi znesek materialnih stroškov. V stroškovniku Komisije ni obrazloženo, zakaj zahteva priznanje materialnih stroškov v najvišji možni višini (tretji odstavek 45. člena Pravilnika), saj ti stroški niso substancirani (razen navedbe, da se uveljavlja plačilo za administrativno delo). Glede na to pritožbeno sodišče ocenjuje, da je Komisija imela zgolj stroške s pisno izdelavo izvedenskega mnenja, katerih višina ustreza 2 % nagrade.

8Nagrada za študij spisa (276,00 EUR za oba izvedenca skupaj) v pritožbenem postopku ni sporna. Celotna nagrada tako znaša 920,00 EUR, skupaj s priznanimi materialnimi stroški (2 %) 18,40 EUR pa 938,40 EUR. 22 % DDV zato znaša 206,45 EUR.

9Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi ter spremenilo izpodbijani sklep, kot je razvidno iz izreka, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep prvega sodišča (2. in 3. točka 365. člena ZPP).