VSM Sklep IV Kp 49771/2017

Pritožbi zagovornika obdolženega D.P. se ugodi in sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

1Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega D.P. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja grožnje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in mu izreklo denarno kazen 50 dnevnih zneskov, kar znaša 3.333,00 EUR, ki jo je obdolženec dolžan plačati v roku dveh mesecev po pravnomočnosti sodbe in se bo v primeru neizterljivosti izvršila tako, da se bo za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni določil en dan zapora. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obdolženi dolžan povrniti stroške kazenskega postopka v znesku 97,40 EUR, plačati stroške zastopanja oškodovanca in sodno takso v znesku 300,00 EUR. Po drugem odstavku 105. člena ZKP se oškodovanec s svojim premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pot pravde.

2Zoper takšno sodbo se je pritožil zagovornik obdolženega iz vseh pritožbenih razlogov in sicer bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitev kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zoper odločbo o kazenski sankciji. Pritožbenemu sodišču predlaga izrek oprostilne sodbe oziroma razveljavitev prvostopne sodbe, oziroma spremembo izrečene denarne kazni v pogojno obsodbo ter obdolženega oprosti plačila stroškov kazenskega postopka.

3Pregled zadeve pred pritožbenim sodiščem je pokazal naslednje:

4Zagovornik v pritožbi uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP, ko navaja, da so odločilni razlogi napadene sodbe o vsebini izvedenih dokazov v nasprotju z izvedenimi dokazi prav tako pa v nasprotju sami s seboj. Glede na dejansko vsebino pritožbenih navedb glede uveljavljane kršitve je zaključiti, da pritožbena zatrjevanja glede skladnosti oškodovančevih izpovedb, izvršitvenih ravnanj obdolženca, dokazne ocene izpovedb posameznih prič in ugotovitev izvedenca, v bistvu ustrezajo grajanju napadene sodbe zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Zato se v pritožbi uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP pokaže kot neutemeljena.

5Neutemeljena je pritožba zagovornika tudi, ko uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz člena 371/I-7 ZKP, ko navaja, da sodišče prve stopnje ni popolnoma rešilo predmeta obtožbe. Pri tem se sklicuje na izpovedbe prič, ki so izpovedali, da udarca v glavo niso videli, ampak da je obdolženi zgolj frcnil kapo z glave oškodovanca. Kršitev iz člena 371/I-7 ZKP je podana tedaj, ko sodišče s svojo sodbo ni popolnoma rešilo predmeta obtožbe. S predmetom obtožbe je mišljeno dejanje v obtožbi, vključno z morebitno spremembo ali razširitvijo obtožbe na glavni obravnavi. V obravnavani zadevi je tako sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča o predmetu obtožbe odločilo v izreku sodbe, zato ne more biti govora o kršitvi objektivne identitete med obtožbo in sodbo, kar bi predstavljalo uveljavljano kršitev. S tem, ko pritožnik opozarja na izpovedbe prič K.P., V.V., Š. in V., ki so povedali, da udarca v glavo niso videli, s čemer naj bi omajali verodostojnost prič, ki so izpovedale, da so udarec videle, ter sodišču prve stopnje očita, da bi moralo ravnati v skladu z načelom in dubio pro reo, graja dejansko stanje, ki ga je v tej smeri ugotovilo sodišče prve stopnje, zato v pritožbi uveljavljana kršitev iz člena 371/I-7 ZKP ni podana.

6Prav tako ne more biti uspešen zagovornik, ki sicer uveljavlja pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona, ne da bi pri tem navedel katero konkretno kršitev iz člena 372 ZKP uveljavlja. Da pa se iz njegove pritožbe razbrati, da s tem, ko se sklicuje na to, da je zagovor obdolženca sprejemljiv in da izveden dokazni postopek ni potrdil, da je obdolženi storil očitano mu kaznivo dejanje, prav tako graja dejansko stanje, ki ga je v obravnavani zadevi ugotovilo sodišče prve stopnje. Takšna kršitev pa ni mogoča. Kršitev kazenskega zakona namreč predvideva, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno, le kazenski zakon je uporabilo napačno oziroma ga sploh ni uporabilo, kar pa v obravnavani zadevi ni primer.

7Utemeljeno pa zagovornik uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ko sodišču prve stopnje očita, da je zaslišanje oškodovanca pomanjkljivo, saj ni bil povprašan o tem kako se je glede na ravnanje obdolženca počutil, sam pa tudi ni povedal ničesar o tem, da se je počutil ogroženega, prestrašenega in vznemirjenega. Razen tega oškodovanec v svoji izpovedbi prav tako ni potrdil obtožbenega očitka, da ga je obdolženi pri tem, ko ga je prijel z roko za levo roko "tudi vlačil sem in tja", zaradi tega je dejansko stanje v obravnavani zadevi v zgoraj nakazani smeri zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da oškodovanec, ko je bil zaslišan na glavni obravnavi, dejansko ni potrdil obdolženčevega ravnanja glede tega, da ga je tudi vlačil sem in tja, prav tako pa ni opisal svojega počutja v smeri kot se obdolžencu očita, da ga je pri oškodovancu dosegel s svojim ravnanjem, kar utemeljeno graja zagovornik. Navedeno pa je pomembno zaradi ocene izvedenih dokazov, predvsem oškodovančeve izpovedbe, ki jo sicer sodišče prve stopnje ocenjuje kot verodostojno.

8Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornika v smeri graje dejanskega stanja ugodilo in napadeno sodbo razveljavilo. Na prvi stopnji izveden dokazni postopek je namreč omajala pritožba zagovornika v zgoraj navedeni smeri, kar bo potrebno v ponovljenem postopku s podrobnejšim zaslišanjem oškodovanca in tekom postopka zaslišanih prič ter morebitnim soočenjem med njimi odpraviti in o zadevi ponovno odločiti.

9Iz navedenih razlogov in ker pritožbeno sodišče pri uradnem preizkusu napadene sodbe ni ugotovilo kršitev iz člena 383/I ZKP, je o pritožbi zagovornika obdolženca odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.