UPRS Sodba II U 396/2016-11

Tožba se zavrne.

1Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport zavrnilo tožničin predlog za napredovanje v naziv svétnica, ki ga je dne 29. 5. 2015 na podlagi 6. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (v nadaljevanju Pravilnik) vložila ravnateljica šole A.A. V odločbi je ugotovljeno, da je imela tožnica naziv svetovalka več kot 5 let, da je pri svojem delu uspešna ter da je z uspešno končanimi programi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja izkazala dovolj točk, ni pa izkazala zahtevanega števila točk z opravljenim dodatnim strokovnim delom v skladu z 11. členom Pravilnika in iz seznama dodatnega strokovnega dela na podlagi priloženih dokazil ni bilo mogoče vrednotiti v skladu z 8. alineo c) razdelka 20. člena Pravilnika sodelovanja pri Evropskem projektu CONNECT v šolskih letih 2007/2008 in 2008/2009. Po tej določbi se vrednoti delo v razvojno raziskovalnem projektu, ki traja najmanj eno leto in je povezano z ministrstvom, pristojnim za šolstvo, univerzitetnim ali drugim visokošolskim zavodom, ki izobražuje kadre na področju šolstva, Pedagoškim inštitutom, Zavodom Republike Slovenije za šolstvo, Centrom Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, Andragoškim centrom Republike Slovenije, Državnim izpitnim centrom, Šolo za ravnatelje ter Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti. Tožnica je delo v projektu izvajala s Fakulteto za gradbeništvo, ki pa ni ena izmed inštitucij, ki jih navaja predlagana alinea.

2Razen tega ni mogoče vrednotiti po 2. alinei č) razdelka 20. člena Pravilnika udeležbe z referatom na 16. mednarodnem znanstvenem posvetu Združenja B. z naslovom Tehnična ustvarjalnost v šolskem kurikulumu v obliki projektnega učnega dela "od ideje do izdelka" in z naslovom Projektno delo po modelu PUD-BJ od ideje do izdelka, ki je potekal v času od 22. do 24. 4. 2015 in v času od 19. do 20. 2. 2016, saj se je na podlagi obvestil, ki jih je prejelo ministrstvo ugotovilo, da verodostojnosti potrdil o izvedbi referatov na mednarodnih posvetih v organizaciji B. ni mogoče potrditi. O navedenem je bila tožeča stranka obveščena in pozvana k dopolnitvi ter je na podlagi tega predlog dopolnila dne 1. 3. 2016 z dokazilom o udeležbi z referatom na 16. znanstvenem posvetu B., dne 27. 5. 2016 pa je bil predlog dopolnjen še s fotokopijo prve strani zbornika, kolofona in kazala zbornika na 16. posvetu B., ki sta potekala v času od 22. do 24. 4. 2015 in od 19. do 20. 2. 2016. Razen tega je bil predlog dopolnjen z dodatnim potrdilom in izjavo, v katerem Organizacijski odbor B. navaja, da je tožeča stranka prejela dve potrdili za udeležbo s samostojnim referatom na 16. posvetu (februar 2016) ter aprila 2015. Ministrstvo pa ugotavlja, da tudi ta potrdila ne izkazujejo izvedbe referata na mednarodnem posvetu, kar bi lahko potrdil organizator s programom posveta.

3Ministrstvo je preverilo dejstva v zvezi z organizacijo in izvedbo mednarodnih znanstvenih simpozijev B. v zadnjih letih in na podlagi prejete dokumentacije različnih strank ugotovilo: da je bilo v letih od 2008 do 2015 organiziranih 21 mednarodnih posvetov v organizaciji B., pri čemer naj bi jih bilo v letu 2013 in letu 2015 organiziranih vsako leto 5; za 20 posvetov ni mogoče ugotoviti, po kakšnem programu so potekale predstavitve prispevkov, saj je iz predloženih dokazil razviden le časovni razpored najema prostorov; je bilo v postopkih napredovanj v nazive pri ministrstvu vloženih večje število potrdil o izvedenih referatih na mednarodnem posvetu v organizaciji B., kot je v času trajanja posveta referatov fizično mogoče izvesti; so posamezniki, ki naj bi na enem mednarodnem posvetu izvedli več referatov, poročali, da so organizatorju plačali več kotizacij, kar je izjemno nenavadna praksa organizacije mednarodnega posveta; niso dosegljivi programi posvetov, zato iz nobenega dokazila ni bilo mogoče ugotoviti, da je šlo za mednarodni posvet v skladu z 2. alineo č) razdelka 20. člena Pravilnika v povezavi z zadnjim odstavkom istega člena, v skladu s katerim bi morali na posvetu sodelovati udeleženci iz vsaj treh držav; ker ni programov posvetov, ni mogoče ugotoviti niti, da bi posamezni strokovni delavci izvedli referat niti, da bi izvedli predstavitev izdelka, delavnico, predavanje, plakat ali kakršnokoli drugo obliko dodatnega strokovnega dela, ki bi ga bilo mogoče ovrednotiti v skladu z 20. členom Pravilnika; so predloženi zborniki za posamezne posvete popolnoma identični, spreminja se samo datum in številka posveta; je v več zbornikih neresnično navedeno, da Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport finančno podpira posvete v Portorožu; so v zbornikih objavljeni samo povzetki prispevkov, ki so si po naslovu in vsebini iz leta v leto zelo podobni ali celo enaki.

4Ministrstvo tako zaključuje, da je tožnica na podlagi posredovanih dokazil z opravljenim dodatnim strokovni delom v skladu z 20. členom Pravilnika izkazala 25 točk po a) in b) razdelku, z dodatnim strokovnim delom, ki se v skladu s Pravilnikom vrednosti z najmanj 3 točkami po c) razdelku pa 9 točk (3 točke za delo v razvojno raziskovalnem projektu IJPP v času od 1. 5. 2012 do 1. 6. 2013 in 6 točk za sodelovanje v projektu Mentorska mreža šol v šolskih letih 2003 do 2004 in 2004 do 2005). Glede na to tožnica ne izpolnjuje vseh pogojev iz prvega odstavka 11. člena Pravilnika, zato je ministrstvo njen predlog za napredovanje v naziv svétnica zavrnilo.

5Tožeča stranka izpodbija zgoraj navedeno odločitev iz razloga po 1. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), to je zaradi nepravilne uporabe Pravilnika. Meni, da je ministrstvu dostavila vsa potrebna potrdila, ki jih je v skladu s Pravilnikom dolžna predložiti. Ministrstvo se v svoji odločbi opira zgolj na določen listinski dokaz, kar predstavlja poseg v ustavno varovano pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS). Ostalih dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka, ministrstvo vsebinsko ni presojalo in jih ni obrazložilo. Omejitve možnosti dokazovanja na točno določen dokaz pa so izjema od 164. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), kar pomeni, da je zaradi posega v ustavno pravico omejitve dokazovanja to potrebno predpisati že v zakonu. Tožnica je seznanjena, nima pa listinskih dokazov, da je ministrstvo v enakovrstnih zadevah še v letih 2015 in 2016 izdajalo na podlagi predloženih potrdil istega izvajalca mednarodnih posvetov odločbe o napredovanju v naziv. Tožnica s temi odločbami ne razpolaga, ima pa jih v svojem arhivu ministrstvo, zato predlaga, da jih pridobi sodišče od ministrstva. Sodna praksa zavezuje upravni organ k enakemu odločanju v enakih primerih pri nespremenjenem predpisu, Pravilnik pa je v letu 2016 povsem enak, kot je bil v letih 2013, 2014 in 2015, ko so bile izdane pozitivne odločbe na osnovi enakih listih istega organizatorja. Organizator posvetovanja B. od leta 2009 dalje iz varnostnih razlogov zaradi zaščite avtorskih pravic in razloga varovanja osebnih podatkov ministrstvu ni želel predložiti nekaterih dodatnih listin, do sedaj pa ministrstvo teh listin ni niti zahtevalo. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in naloži ministrstvu, da vlogi za napredovanje v višji naziv ugodi ter izda odločbo o napredovanju v naziv svétnica, podrejeno pa da zadevo vrne v novo odločanje.

6Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi. Povzema razloge in materialnopravno podlago za izdano odločitev in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

7Pri svojih stališčih vztraja tožena stranka tudi v pripravljalni vlogi, kjer opozarja na dne 4. 4. 2017 v istovrstni zadevi izdano sodbo št. I U 1373/2016.

8Tožba ni utemeljena.

9Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (v nadaljevanju Pravilnik) pogoje za napredovanje v naziv svétnik določa v 11. členu. V naziv svétnik lahko napreduje strokovni delavec, ravnatelj oziroma direktor, ki je imel naziv svetovalec najmanj 5 let, je uspešen pri svojem delu, je uspešno končal programe nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v vzgoji in izobraževanju oziroma pridobil dodatna funkcionalna znanja, s katerimi lahko v skladu s tem Pravilnikom izkaže najmanj 7 točk in je opravil različna dodatna strokovna dela in zbral najmanj 38 točk, od tega najmanj 18 točk za dodatna strokovna dela, ki so v skladu s trem Pravilnikom ovrednotena s tremi ali več točkami.

10Glede slednjega pogoja tožnica zatrjuje, da ga je izpolnila z izvedbo dveh referatov na 16. Mednarodni znanstveni konferenci od 19. do 20. 2. 2016.

11Samostojni referat na mednarodnem kongresu ali konferenci se po 2. točki č) razdelka 20. člena Pravilnika vrednoti s štirimi točkami. Pri tem je pomemben tudi tretji odstavek 20. člena Pravilnika, ki določa, da če s tem Pravilnikom ni določeno drugače, se za mednarodno raven ali sodelovanje šteje sodelovanje med tremi ali več državami.

12Dodatno strokovno delo strokovnega delavca, ravnatelja oziroma direktorja, povezano z vzgojno izobraževalnim delom v zavodu, se vrednoti in točkuje v skladu z 20. členom Pravilnika. Kot izhaja iz 20. člena Pravilnika se z eno točko vrednotijo dodatna strokovna dela navedena v a) razdelku, dela navedena v b) razdelku z dvema točkama, v c) razdelku s tremi točkami, v č) s štirimi, v d) s petimi, v e) z osmimi in v f) z desetimi točkami. Vrednotenje posameznih strokovnih del točkovno narašča z zahtevnostjo del. Tako se npr. predstavitev plakata ali razstave na organiziranem strokovnem izobraževanju ali strokovnem posvetu strokovnih delavcev izven zavoda točkuje z eno točko (20. točka a) razdelka Pravilnika), prva objava samostojnega avtorskega strokovnega članka ali petih didaktičnih nalog v strokovnem časopisu ali pedagoški reviji z dvema točkama (20. točka b) razdelka Pravilnika) in prva objava avtorske raziskovalne naloge ali avtorstvo knjige s tremi točkami (4. točka c) razdelka Pravilnika). Glede na to, da je samostojni referat na mednarodnem kongresu ali konferenci vrednoten s štirimi točkami (2. točka č) razdelka Pravilnika), to kaže na to, da gre za strokovno delo visoke zahtevnosti, kar je razvidno tudi iz primerjave z drugimi strokovnimi deli, navedenimi v razdelku č). Tako so tam še npr. uvrstitev strokovnega delavca na prva tri mesta oziroma osvojitev bronaste, srebrne ali zlate plakete na tekmovanju na mednarodni ravni med predstavniki najmanj petih držav, koncertna izvedba orkestralnih oziroma vokalno-instrumentalnih del učitelja v organizaciji koncertnih inštitucij ali meddržavne menjave, celovečerni solistični koncert v organizaciji državnih koncertnih inštitucij ali meddržavne menjave itd..

13Samostojni referat na mednarodnem kongresu ali konferenci je torej strokovno delo znatne zahtevnosti, za katero veljajo visoki standardi tako na izvedbeni ravni kot po vsebini. Pri tem je treba poudariti, da je mogoče s štirimi točkami vrednotiti le samostojni referat izveden na mednarodnem kongresu ali konferenci, za mednarodni kongres oziroma konferenco pa šteje tisti dogodek, na katerem sodelujejo tri ali več držav.

14Tožeča stranka izvedbo referata na mednarodni konferenci izkazuje s potrdiloma B. z dne 20. 2. 2016, na katerih je navedeno, da B. potrjuje udeležbo tožnice na 16. Mednarodni znanstveni konferenci, ki je trajala od 19. do 20. februarja 2016, Projektno delo po modelu PUD-BJ „Od ideje do izdelka“- od vrtca do fakultetnega tehniškega študija.

15Ne tožnica ne Združenje B. programov obeh znanstvenih konferenc, iz katerih bi bilo razvidno, kdaj je potekala izvedba referatov, in kdo jih je izvajal, nista predložila, čeprav sta bila k temu pozvana.

16Že prej je bilo obrazloženo, da je samostojni referat na mednarodni konferenci po 2. točki č) razdelka 20. člena Pravilnika delo visoke zahtevnosti. Obče je znano, da so mednarodne konference ali kongresi pomembni dogodki, običajno znani širši strokovni, včasih pa tudi laični javnosti, njihov pomen in vsebino pa določajo prav nastopajoči predavatelji, ki tam predstavijo svoje referate in so iz tega razloga navedeni v programih takih konferenc z imeni in priimki, temo referata, navedbo institucije, iz katere prihajajo, ter časom in lokacijo (navedba konferenčnih prostorov oziroma dvorane), kjer bo predavanje izvedeno.

17Ničesar od tega za 16. Mednarodno znanstveno konferenco ni. Glede na to se sodišče strinja z izpodbijano odločbo, da ni mogoče zaključiti, da je tožnica na tej konferenci izvedla referata, razen tega pa navedenih dogodkov ni mogoče šteti kot mednarodno konferenco v smislu tretjega odstavka 20. člena Pravilnika. Za vrednotenje po 2. točki č) razdelka 20. člena Pravilnika mora biti namreč nedvoumno in jasno ugotovljeno, da gre za mednarodno konferenco, torej za udeležbo najmanj treh držav. Da je bila 16. Mednarodna znanstvena konferenca resnično mednarodna ni z ničemer izkazano. Organizatorji so jo sicer tako poimenovali, vendar pa ni ta okoliščina z ničemer potrjena.

18Tudi okoliščina, da je povzetek tožničinih prispevkov objavljen v zborniku, ne more izpodbiti predmetne odločitve, saj ta objava ne izkazuje, ne da je šlo dejansko za mednarodno konferenco, ne da je na njej tožeča stranka izvedla referat.

19Prav tako ne drži tožbena trditev, da je izpodbijana odločitev oprta le na en dokaz. Ministrstvo v svoji odločbi pojasnjuje potek celotnega ugotovitvenega postopka, v katerega je pritegnilo tako tožnico kot organizatorja B., in nato na podlagi proste presoje dokazov, kar pomeni na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka zaključilo, da dejstva, da je tožnica izvedla na znanstveni konferenci v organizaciji B. dva referata ni mogoče šteti za dokazanega (10. člen ZUP). Trditvi tožeče stranke, da je s tem poseženo v njeno ustavno pravico iz 22. člena Ustave RS tako ni mogoče pritrditi.

20Neutemeljeno je tudi tožbeno sklicevanje na odločanje v drugih zadevah. Izpodbijana odločitev je bila sprejeta na podlagi iz ugotovljenih dejstev izhajajočega dejanskega stanja in ob pravilni uporabi materialnega prava. Ugotovitveni postopek je stvar vsake posamezne zadeve, v postopku pa je treba ugotoviti resnično dejansko stanje in vsa dejstva, ki so pomembna za pravilno in zakonito odločbo, zato je treba, ko se glede posameznih dejstev ali dokazov pojavi dvom, te okoliščine raziskati.

21Neprepričljivo je tudi sklicevanje tožeče stranke na varovanje avtorskih pravic in osebnih podatkov, kot razloge zaradi katerega B. ni predložil programa konference oziroma izvedbe referatov. Glede na vrsto takšnega dogodka s predložitvijo programa konference v zgoraj navedene pravice ne more biti poseženo.

22Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.