VSM Sklep I Cp 579/2018

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je predlog predlagatelja za oprostitev plačila sodne takse zavrglo in odločilo, da 15 dnevni rok za plačilo sodne takse za pritožbo, katere plačilo je bilo predlagatelju naloženo s plačilnim nalogom z dne 16. 5. 2018, ter rok za ugovor zoper plačilni nalog z dne 16. 5. 2018, začneta teči naslednji dan po vročitvi sklepa.

2Zoper odločitev se pritožuje predlagatelj. Sprašuje na podlagi katere ustavne in zakonske določbe sodišče sprejema njihovo z zakonom utemeljeno "opombo" kot nepopolno tožbo brez navedbe "predmeta tožbe". Opomba zadružnikov temelji na določilih Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) z uveljavljanjem ničnosti pogodbe, pri čemer uveljavljanje ničnosti ne zastara. Opozarja, da sodišče ni izvedlo z zakonom določenih sodnih postopkov, saj je nezakonito prišlo do spremembe zadružnega premoženja v družbeno premoženje. P.P. ni ravnala zakonito in pravilno, kar naj preveri naslovno sodišče. Nazadnje še navaja, da se za denacionalizacijski postopek takse ne plačujejo. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predlagatelj v danem roku iz sklepa z dne 31. 5. 2018 predloga za oprostitev plačila sodne takse ni dopolnil oziroma ni ustrezno dopolnil (12. člen Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Predlagatelj torej ni ustrezno dopolnil predloga za oprostitev plačila sodnih taks, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je njegov predlog zavrglo, pravilna.

5Pritožnik v pritožbi ne navaja, da je predlog ustrezno dopolnil, ampak izpostavlja opombe zadružnikov glede uveljavljanja ničnosti pogodb (člen 92 in 93 OZ), izpostavlja, da sodišče še ni izvedlo "nadzora zakonitosti" in zadružniki premoženja niso dobili vrnjenega, postopek pa še ni končan. Predlagatelj je tisti, ki bi moral svojo vlogo za oprostitev plačila sodne takse dopolniti tako, kot ga je pravilno opozorilo sodišče prve stopnje, da bi se lahko pričelo z vsebinskim obravnavanjem, česar pa predlagatelj ni storil. Vsled navedenega očitki sodišču niso utemeljeni in izpodbijani sklep pravilen.

6Pritožnik na koncu še izpostavlja, da se v postopku denacionalizacije ne plačujejo sodne takse. Ta določba se nanaša zgolj na postopek denacionalizacije, v tem postopku pa je sodišče zaenkrat obravnavalo le nepopolno vlogo predlagatelja.

7Sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kršitev po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).