VSL Sklep II Kp 13636/2016

Pritožba višje državne tožilke se zavrne kot neutemeljena.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom odpravilo začasno zavarovanje za odvzem premoženjske koristi zoper A. A. in B. B.

2Zoper sklep je vložila pritožbo višja državna tožilka s Specializiranega državnega tožilstva RS zaradi relativno bistvene kršitve določb kazenskega postopka po drugem odstavku člena 371 Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

3Na pritožbo višje državne tožilke so odgovorili zagovorniki obtoženih, in sicer odvetniki Odvetniške družbe C. kot zagovorniki obtoženega A. A. ter odvetnik D. D. kot zagovornik obtožene B. B., in predlagali njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Po pregledu izpodbijanega sklepa, pritožbenih navedb in podatkov spisa pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo relativno bistvene kršitve določb kazenskega postopka po drugem odstavku člena 371 ZKP.

6Sodišče druge stopnje ne more pritrditi pritožbeni navedbi, da je sodišče pri izdaji izpodbijanega sklepa napačno uporabilo določbo prvega odstavka člena 502.e ZKP. Iz izpodbijanega sklepa in podatkov spisa je razvidno, da je sodišče prve stopnje dne 20. 6. 2018 obtožena A. A. in B. B. oprostilo obtožbe zaradi kaznivih dejanje trgovine z ljudmi po prvem odstavku 113. člena KZ-1 in zlorabe prostitucije po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 175. člena KZ-1 ter na tej podlagi po uradni dolžnosti odpravilo začasno zavarovanje, odrejeno zoper obtoženca. Pritožnica zmotno tolmači določbo prvega odstavka člena 502.e ZKP in napačno zaključuje, da bi sodišče prve stopnje moralo v izrek izpodbijanega sklepa vključiti tudi predpisan način ravnanja sodišča po sprejemu odločitve o odpravi začasnega zavarovanja. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da določba prvega odstavka člena 502.e ZKP predpisuje le način odprave začasnega zavarovanja zaradi zavarovanja finančnih interesov države in zato vsebine navedene določbe upravičeno ni navedlo v izreku svoje odločitve.

7Drži pritožničina navedba, da je sodišče prve stopnje v nekaterih primerih v sklepu o odpravi začasnega zavarovanja izrecno navedlo tudi vsebino prvega odstavka člena 502.e ZKP, vendar navedeno ne vpliva na pravilnost zaključka, da način postopanja sodišča v primerih odločitve o odpravi začasnega zavarovanja ne predstavlja obvezne sestavine odločitve.

8Iz navedenih razlogov je sodišče drugo stopnje pritožbo višje državne tožilke zavrnilo kot neutemeljeno.