UPRS Sodba IV U 21/2018-6

Tožba se zavrne.

1Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo prosilca A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), zaradi obnove postopka št. I K 6918/2009, kot neutemeljeno. Odločitev je utemeljila z ugotovitvijo, da je bil prosilec s pravnomočno sodbo št. I K 6918/2009 z dne 9. 1. 2015, spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev, na podlagi prvega in drugega odstavka 196. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Iz prošnje izhaja, da sodba temelji na krivih izpovedbah prič, zaslišanih v kazenskem postopku, torej prosilec zahteva obnovo postopka na podlagi 1. točke prvega odstavka 410. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Ker drugi odstavek istega člena ZKP določa, da se mora navedeni obnovitveni razlog dokazati s pravnomočno obsodilno sodbo, oziroma, da so bile osebe, ki so krivo pričale, spoznane za krive tega kaznivega dejanja, je tožena stranka prosilca pozvala, naj prošnjo ustrezno dopolni in predloži dokazila, s katerimi bi dokazal zatrjevani obnovitveni razlog, vendar prosilec v dopolnitvi prošnje teh dokazil ni predložil. Iz navedenega razloga je tožena stranka zaključila, da prosilec v konkretni zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh, zato ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP, ki mora biti podan kumulativno s finančnim pogojem za dodelitev BPP.

2Tožnik v tožbi odločitvi oporeka in navaja, da mu je bila v kazenskem postopku št. I K 6918/2009, kljub dogovoru za izrek pogojne kazni, izrečena zaporna kazen dveh let. Pojasnjuje katera kazniva dejanja so storile v tem postopku zaslišane priče ter navaja, da so bile priče nameščene, sodnik, ki je vodil kazenski postopek, pa ni sledil procesnim določilom v zvezi z zvočnim zapisom zaslišanj oziroma obravnave. Prav tako sodnik kljub izrečenim grožnjam ni prekinil obravnave, zato meni, da bi bila obnova kazenskega postopka pravična in poštena. Sodišču smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe in dodelitev BPP v prej navedeni kazenski zadevi, zaradi obnove postopka.

3Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

4Tožba ni utemeljena.

5Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, prav tako se sodišče strinja z razlogi, ki jih je tožena stranka navedla v izpodbijani odločbi ter se nanje v izogib ponavljanju sklicuje tudi v tej sodbi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1).

6Sodišče opozarja na določbo prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa, da se kot pogoj za dodelitev BPP upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP (objektivni pogoj). Ta pogoj je izpolnjen, če zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki določa, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Po določbah ZBPP se torej kot pogoj za odobritev BPP zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin v zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet BPP, imelo končni uspeh.

7Po vpogledu v tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP z dne 22. 9. 2017, sodišče pritrjuje toženi stranki, da je tožnik za dodelitev BPP zaprosil v zadevi št. I K 6918/2009, zaradi obnove postopka in nadalje kot postopkovno pravilno šteje odločitev tožene stranke, ki je zato ker prošnja ni bila popolna, prosilca dne 4. 10. 2017 pozvala naj vlogo dopolni, med drugim tudi s podatkom, ali je bilo zaradi krive izpovedbe prič že odločeno s pravnomočno obsodilno sodbo, ki naj jo tožnik v tem primeru priloži.

8Listine priloženega upravnega spisa dokazujejo, da tožnik navedene pomanjkljivosti ni odpravil, kljub jasnim navodilom za odpravo pomanjkljivosti vloge in opozorilu na posledice, če vloge ne bo dopolnil pravočasno. Ker tako iz tožnikove vloge in predloženih listin ni izkazan (dokazan) razlog za obnovo kazenskega postopka, določba prvega odstavka 410. člena ZKP pa kot dokazilo obnovitvenega razloga iz 1. točke prvega odstavka 410. člena ZKP zahteva predložitev pravnomočne sodbe, da so bile omenjene osebe spoznane za krive teh kaznivih dejanj, sodišče v celoti pritrjuje toženi stranki, da objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP, ki se nanaša na okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, ni izkazan.

9Tudi v tožbi tožnik ne navaja dejstev, ki bi jih bilo mogoče upoštevati pri presoji izpodbijane odločbe, nestrinjanje z odločitvijo in navajanje kršitev, pa po presoji sodišča predlagane dodelitve BPP zaradi obnove kazenskega postopka ne utemeljuje. Na podlagi navedenega je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.