VSL sodba in sklep II Cp 1467/2015

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba in sklep potrdita.

II. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki 400,64 EUR stroškov za odgovor na pritožbo v 15 dneh, od izteka paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

1Sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožnica lastnica nepremičnine parc. št. 1/4, k. o. ..., ker je zaključilo, da lastninske pravice ni pridobila na podlagi priposestvovanja niti z gradnjo na tujem svetu. Posledično je ugodilo tudi ugovoru tožene stranke, ki ga je ta vložila zoper izdano začasno odredbo.

2Odločitev sodišča iz vseh razlogov 338. člena ZPP izpodbija tožeča stranka. Tudi v pritožbenem postopku vztraja, da predstavlja uta novo stvar, ne le obnovo oziroma adaptacijo starega gospodarskega objekta. Tožnica je prejšnji objekt najprej porušila, nato pa na tem mestu zgradila sedanji objekt. Pred posegi tožnice je tam stalo gospodarsko poslopje, ki je bilo v izredno slabem stanju in se je rušilo. Nov objekt je zgrajen na istem mestu, je drugačen že na pogled in ima tudi drugačno namembnost. Čeprav se pritožnica zaveda, da za pridobitev lastninske pravice na podlagi gradnje na tujem svetu, niti za priposestvovanje, ni odločilnega pomena na kateri parceli stoji sporna uta, je vendarle pretežni del obrazložitve pritožbe namenila, po mnenju pritožnice, napačnemu stališču sodišča prve stopnje, da uta stoji na bivši parc. št. 7, ki je sedaj parc. št. 1/4, k. o. ...

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožnica vztraja, da je lastninsko pravico na uti pridobila originarno na podlagi priposestvovanja in gradnje na tujem svetu. Za priposestvovanje se zahteva dobra vera priposestvovalca, nedobroverni posestnik nikoli ne more pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Posest je dobroverna, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova. Za presojo (ne)dobrovernosti je odločilen odgovor na vprašanje, na kakšni podlagi je tožnica nastopila posest na uti.

5Iz izpovedbe N. N., rojene A., sledi, da so njeni starši kupili hišo in da je takrat tam stala tudi uta, ki je bila njihova. Družina A. je v tem objektu shranjevala les, drva in druge kmetijske pripomočke, kar je izpovedala tožnica zaslišana na naroku za glavno obravnavo. K A. se je tožnica priselila kot snaha. Sporna uta je bila obnovljena v letu 1994, v letu 1998 pa se je tožnica s svojim možem razvezala. Vse navedeno ne daje podlage za zaključek, da tožnici ne bi moglo biti znano, da uta ni njena last.

6Na podlagi določila 25. člena ZTLR, ki ureja pridobitev lastninske pravice nedobrovernega graditelja, se lahko pridobi lastninska pravica le, če gre za nov gradbeni objekt s spremenjeno identiteto objekta. Pravno pomembno dejstvo pa je, da je objekt obstajal že pred letom 1994, zgrajen je bil iz kamna, na to konstrukcijo pa sta bili nazidani dve vrsti zidakov, izdelana AB plošča in narejeno novo ostrešje z nadstreškom. Zamenjani so bili tudi tlaki in okna, vse to pa ne pomeni takšne gradnje, ki bi rezultirala v pridobitvi lastninske pravice na originaren način z gradnjo na tujem zemljišču.

7Končno je tožbeni zahtevek neutemeljen tudi zato, ker pritožbeno sodišče sledi prepričljivemu zaključku sodišča prve stopje, da je sporno uto tožena stranka v letu 2004 kupila na javni dražbi (originarni način pridobitve). Že v času, ko se je pritožnica preselila v M. kot snaha, je sporna uta stala ob hiši A., ki so jo tudi po izpovedbi pritožnice ves čas uporabljali za shranjevanje orodja. Po razvezi pritožnice z njenim možem je v letu 2001 A. A. nepremičnino s parc. št. 7 podarila svojemu sinu. To nepremičnino je v letu 2004 na javni dražbi kupila tožena stranka, kar je potrdil sin A. A., ki ji je takrat izročil tudi ključe ute. Četudi v pritožbenem postopku ni sporna okoliščina, da meje v času, ko je bila nepremičnina prodana na javni dražbi, niso bile dokončno urejene, ne gre prezreti, da je geometer Z. J., zaslišan na obravnavi, izrecno povedal, da je bila sporna uta sestavni del nepremičnine parc. št. 7, da je šlo pravzaprav za prekomejno parcelo z znakom pripadnosti. To parcelo je torej tožena stranka kupila na javni dražbi in skupaj z njo tudi uto.

8Ker tožbeni zahtevek ni utemeljen, je posledično pravilna tudi odločitev sodišča, ki je ugovoru zoper izdano začasno odredbo ugodilo.

9Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker sodišče tudi ni našlo tistih absolutno bistvenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10Tožnica je v pritožbenem postopku propadla, zato svoje stroške postopka nosi sama. Dolžna pa je povrniti stroške za odgovor na pritožbo toženi stranki. Stroški so odmerjeni skladno z odvetniško tarifo, njihova natančna specifikacija pa je razvidna iz stroškovnika, ki je v spisu (165. člen ZPP v zvezi s 184. členom ZPP).