VSC sodba Cp 344/2014

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 155518/2011 z dne 7. 11. 2011 vzdrži v veljavi v prvem odstavku izreka samo za znesek zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov, v preostalem delu pa je sklep o izvršbi razveljavilo in je tožbeni zahtevek glede zakonskih zamudnih obresti in glede izvršilnih stroškov v višini 67,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi razveljavilo in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo. Odločilo je še o pravdnih stroških nastalih na prvi stopnji. Sodišče prve stopnje je odločitev sprejelo v postopku v sporu majhne vrednosti in je o zadevi odločilo brez naroka za glavno obravnavo. Ugotovilo je, da je toženka plačala glavnico in sicer po vloženem ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe. Ker pa je toženka plačala svoj del obveznosti na podlagi izstavljenega računa z zamudo, je zato sodišče ugovoru toženke v tem delu ugodilo in sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi le za zakonske zamudne obresti od zneskov 0,05 EUR in 0,61 EUR od 20. 10. 2011 do 10. 11. 2011, razveljavilo pa ga je za zakonske zamudne obresti od 0,05 EUR od 16. 6. 2011 do 20. 10. 2011 in od 0,61 EUR od 16. 7. 2011 do 20. 10. 2011. O pravdnih stroških je odločilo na podlagi uspeha v pravdi.

2Zoper obsodilni del se pritožuje toženka iz pritožbenega razloga po prvem odstavku 339. člena ZPP. Očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki jo vidi v tem, da je sodišče v svoji obrazložitvi sodbe na tretji strani 3. točke zapisalo, da sodišče na posebnosti postopka o vročanju vlog ni opozorilo stranke, torej na posledice iz 453. člena ZPP v zvezi z določili 451. in 452. člena ZPP, zato je dovolilo tudi kasnejše vloge, to pa je po mnenju toženke nedopustno in predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj Zakon o pravdnem postopku nikjer ne določa, da je sodišče dolžno stranke na to opozoriti. Toženka meni, da bi ob upoštevanju ZPP v prej omenjenem odstavku, sodišče odločilo drugače kot je sedaj, zato je sodba katero je izdalo sodišče po mnenju toženke napačna. Namreč v kolikor zakon velja za vse enako, si sodišče ne more in ne sme dovoliti, da bi enim dovolilo spregled člena o sporih majhne vrednosti, drugim pa ne. Predlaga, da se pritožbi ugodi.

3Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Glede na podani pravni pouk in glede na potek samega pravdnega postopka, razen zapisa sodišča prve stopnje v točki 3 obrazložitve izhaja, da je sodišče prve stopnje odločilo o usodi izvršilnega predloga na podlagi določil ZPP, ki se nanašajo na postopek v sporih majhne vrednosti od določb 442 do 458 ZPP. Sodišče prve stopnje je namreč odločilo o zahtevku tožeče stranke brez razpisa naroka in je izdalo odločbo o sporu na podlagi sprejetega odgovora na tožbo in po prejemu vseh pripravljalnih vlog strank in je ugotovilo, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, ter da nobena stranka izvedbe naroka ni zahtevala. Po prvem odstavku 450. člena ZPP poteka postopek v sporih majhne vrednosti na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj in na podlagi določbe člena 454 ZPP, če sodišče po prejemu odgovora na tožbo oziroma po prejemu pripravljalnih vlog ugotovi, da med strankama ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, brez razpisa naroka izda odločbo o sporu. Sodišče prve stopnje je sicer v točki 3 obrazložitve zapisalo, da stranki na posebnosti postopka o vročanju vlog nista bili opozorjeni in je zato sodišče kot pravočasno upoštevalo vse vloge strank, saj je ocenilo, da neopozorilo strankam na posebnosti postopka ne more biti v njihovo škodo. Ta zapis je delno pravilen, saj je pa vendarle s sklepom z dne 19. junija 2012 tožečo stranko v točki 7 obrazložitve opozorilo, da mora v postopku v sporih majhne vrednosti tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo (člen 451 ZPP). Po tistem, ko je tožeča stranka dopolnila izvršilni predlog kot tožbo, pa res sodišče prve stopnje toženo stranko ni opozorilo na to posebnost iz člena 451 ZPP. V nadaljevanju je zato sodišče prve stopnje dalo pravdnim strankam možnosti, da se tudi več kot samo v eni vlogi izjasnijo o navedbah druge stranke, s čimer pa je storilo le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je pravilno pravdne stranke opozorilo v pravnem pouku, da se sodba izdana v sporu majhne vrednosti lahko izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, ne more pa se izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Po določbi prvega odstavka 458. člena ZPP se sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se smeta izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena tega zakona in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Tožena stranka v pritožbi navaja zgolj to, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe členov 451, 452 in 453 ZPP, ker je dovolilo tudi kasnejše vloge, vse to pa predstavlja le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, kar pa ni dovoljen pritožbeni razlog, glede na prej citirano določbo prvega odstavka 458. člena ZPP.

6Sodišče druge stopnje pri odločanju o pritožbi ni zasledilo tistih bistvenih kršitev določb ZPP na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je sodišče druge stopnje ob uporabi določbe člena 353 ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

7Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih stranke niso priglasile.