UPRS Sodba in sklep I U 1813/2016-15

I. Tožba se v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da je Odlok o programu opremljanja za obstoječo komunalno opremo in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Logatec nezakonit in neustaven, zavrže.

II. V preostalem delu se tožbi ugodi, odločba Občine Logatec št. 354-204/2012-38 z dne 14. 7. 2016 ter 2. in 3. točka izreka odločbe župana Občine Logatec št. 354-170/2016-4 z dne 15. 11. 2016 se odpravita in se zadeva vrne prvostopenjskemu občinskemu organu v ponoven postopek.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 280,91 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo prvi in drugi tožeči stranki odmeril komunalni prispevek vsaki v višini 324,52 EUR, tretje tožeči stranki pa 649,05 EUR kot plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme na zemljišču parc. št. 177/1, k.o. ..., ki ga plačajo 18. 9. 2016 (1., 2. in 3. točka izreka) na transakcijski račun toženke (4. točka izreka) ter odločil, da stroške upravnega postopka v višini 199,40 EUR, zvišane za DDV, nosijo tožniki (5. točka izreka). V obrazložitvi med drugim ugotavlja, da je podjetje A.A. leta 2006 na novozgrajeno javno kanalizacijsko omrežje priklopilo obravnavani objekt tožnikov, priklop pa je bil izveden z vednostjo upravljavca javne kanalizacije, to je Komunalnega podjetja Logatec. To izhaja tudi iz izjave B.B., takratnega direktorja Komunalnega podjetja Logatec. Vendar pa Odlok o odvajanju odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Logatec (Odlok o odvajanju odpadnih voda) kot pogoj za priključitev določa izdajo ustreznega pisnega soglasja upravljavca kanalizacijskega omrežja. Tako soglasje tožnikom do 3. 5. 2016 ni bilo izdano, zato priklopa ni mogoče šteti za zakonitega.

2V nadaljevanju obrazložitve prvostopenjski organ povzema še način izračuna komunalnega prispevka in količine, ki jih je pri tem izračunu upošteval. Sklicuje se na 79., 80. in prvi odstavek 82. člen Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt), na Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka ter na Odlok o programu opremljanja za obstoječo komunalno opremo in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Logatec (v nadaljevanju Odlok o programu opremljanja). Pri odmeri stroškov upravnega postopka se sklicuje na Zakon o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), tarifo ZOdvT in predložen stroškovnik pooblaščenke tožnikov.

3Drugostopenjski organ je pritožbo tožnikov zavrnil kot neutemeljeno (1. točka izreka), v 1. točki izreka prvostopenjske odločbe besedilo "Plačilo se izvede 18. 9. 2016" nadomestil z besedilom "Plačilo se izvede 18. 1. 2017" (2. točka izreka) ter odločil, da stroške upravnega postopka v višini 185,60 EUR, zvišano za DDV, nosijo tožniki (3. točka izreka). V zvezi s spremembo datuma plačila v 1. točki izreka prvostopenjske odločbe je v obrazložitvi pojasnil, da v času, ki je bil določen kot rok za izpolnitev obveznosti, prvostopenjska odločba še ni postala dokončna in izvršljiva, zato je bilo treba rok plačila spremeniti. Glede odmere pritožbenih stroškov se sklicuje na ZOdvT, tarifo ZOdvT in predložen stroškovnik tožnikove pooblaščenke.

4Tožniki se z odločitvijo ne strinjajo in v tožbi navajajo, da je nesporno, da je bila priključitev na kanalizacijo dejansko izvedena, vendar je zahteva po pisnem soglasju nezakonita, saj soglasje za zakonitost priklopa ni potrebno. Zadostuje vedenje in volja toženke, kar pa je bilo podano, saj je priklope izvajal pooblaščeni predstavnik toženke.

5Trdijo, da je Odlok o programu opremljanja s spremembo nezakonit in neustaven, v nasprotju s 75. členom ZPNačrt, saj v času sporne gradnje še ni bil sprejet. Iz četrtega odstavka 79. člena ZPNačrt izhaja, da je plačilo komunalnega prispevka pogoj za priključitev na kanalizacijo, če za to obstoji pravna podlaga, ki pa je v času spornega priklopa ni bilo, saj toženka programa opremljanja s podlagami za odmero komunalnega prispevka še ni sprejela.

6Navajajo, da je stališče toženke, da priklop ni bil zakonit, ker ni imela gradbenega in uporabljenega dovoljenja, napačno, saj gre za javnopravno razmerje, ki se njega ne tiče. Sklicujejo se na sklepa Vrhovnega sodišča RS X Ips 4/2014 in X Ips 93/2013, oba z dne 27. 1. 2016. Sodišču predlagajo, naj ugotovi, da je Odlok o programu opremljanja s spremembo in dopolnitvijo nezakonit in neustaven, izpodbijani odločbi odpravi, toženki pa naloži povrnitev stroškov postopka v roku 15 dni, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

7Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da sodišče ni pristojno za presojo ustavnosti in zakonitosti Odloka o programu opremljanja, saj gre za predpis lokalne skupnosti in je presoja njegove skladnosti z zakonom in Ustavo RS v pristojnosti Ustavnega sodišča RS. V postopku je bilo sicer ugotovljeno, da je bil objekt tožnikov leta 2006 dejansko priklopljen na javno kanalizacijo, vendar pa priklop ni zakonit, ker tožniki v času priklopa niso izpolnjevali vseh predpisanih pogojev v skladu z določbami Odloka o odvajanju odpadnih voda. Voljo upravljavca bi lahko izkazovalo le izdano soglasje za priklop, v primeru dejanske izvedbe priklopa pa je šlo za samoiniciativno dejanje tožnikov. Predlaga, naj sodišče tožbo v delu, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti in neustavnosti Odloka o programu opremljanja zavrže, v preostalem pa zavrne ter tožniku naloži plačilo stroškov postopka.

8Tožniki v pripravljalni vlogi navajajo še, da sta Komunalno podjetje Logatec in toženka za sporno priključitev na kanalizacijo organizirala A.A. kot podizvajalca. Dodaja, da jim je bil komunalni prispevek odmerjen šest let po tem, ko je bil priklop na kanalizacijo že izveden ter da je to sodišče pristojno za presojo zakonitosti izpodbijanega odloka. Pri tem se sklicujejo na sodbo II U 440/2014. Poudarjajo, da iz prej navedenih odločb Vrhovnega sodišča RS izhaja, da je za zakonit priklop dovolj vedenje in volja toženke, da se občani priklapljajo na kanalizacijo, in ne pisno soglasje.

K točki I. izreka:

9Tožba v delu, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti in neustavnosti Odloka o programu opremljanja za obstoječo komunalno opremo in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Logatec, ni dovoljena.

10Sodišče mora v skladu s 36. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) preveriti, ali so za meritorno obravnavo tožbe izpolnjene procesne predpostavke, opredeljene v 1. do 8. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, na katere, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1, pazi po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka. Po 1. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da odločanje o sporu ne spada v sodno pristojnost.

11V zvezi z zahtevkom, naj sodišče ugotovi nezakonitost in neustavnost Odloka o programu opremljanja (in njegove spremembe ter dopolnitve), gre za odločanje o skladnosti predpisa lokalne skupnosti z ustavo in z zakoni. Za odločanje o tem je po 4. alineji prvega odstavka 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) pristojno Ustavno sodišče, zato je naslovno sodišče tožbo na podlagi 1. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v tem obsegu zavrglo. V upravnem sporu se namreč odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika (prvi odstavek 2. člena ZUS-1) in o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (prvi odstavek 4. člena ZUS-1).

12Kolikor se tožniki v zvezi s tem sklicujejo na sodbo tega sodišča II U 440/2014 pa sodišče opozarja, da gre v tej zadevi za drugačno pravno in dejansko stanje. V navedeni sodbi je sodišče uporabilo načelo, ki temelji na 125. členu Ustave RS, po katerem je sodnik vezan (le) na ustavo in zakon. V primeru, ko sodnik ugotovi, da podzakonski predpis, ki bi ga moral uporabiti pri sojenju, ni v skladu z ustavo ali zakonom, mora zato uporabo takega predpisa zavrniti (t. i. exceptio illegalis). V obravnavani zadevi sodišče ni imelo podlage za uporabo tega instituta, saj svoje odločitve ni oprlo na Odlok o programu opremljanja, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

13Ker je sodišče tožbo v tem delu zavrglo, se do nadaljnjih tožbenih navedb v zvezi s tem delom tožbe ni opredeljevalo, saj so za odločitev sodišča (torej zavrženje tožbe) brezpredmetne.

K točki II. izreka:

14V preostalem delu je tožba utemeljena.

15Med strankami ni sporno, da je bil že obstoječi objekt tožnikov na kanalizacijsko omrežje dejansko priključen leta 2006. Prav tako ni sporno, da je bil priklop opravljen z vednostjo upravljavca te komunalne opreme.

16Po 80. členu ZPNačrt je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo (...). Po sedmem odstavku 79. člena ZPNačrt v primeru, kadar se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, pristojni organ o tem izda odločbo po uradni dolžnosti. S plačilom komunalnega prispevka je zavezancu zagotovljena priključitev na že zgrajeno komunalno opremo oziroma mu je zagotovljeno, da bo ta zgrajena v roku in obsegu, kot to določa program opremljanja (četrti odstavek 79. člena ZPNačrt).

17V zvezi z odmero oziroma naložitvijo plačila komunalnega prispevka je po stališču Vrhovnega sodišča RS v sklepu X Ips 4/2014 z dne 27. 1. 2016 za pravilno razlago ZPNačrt treba ustrezno povezati določbe 79. in 80. člena tega zakona. Tako je razlog za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka lastniku obstoječega objekta zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo (sedmi odstavek 79. člena ZPNačrt) lahko le kateri od primerov iz 80. člena ZPNačrt, v obravnavani zadevi torej nov priklop na komunalno opremo.

18Ker iz ZPNačrt izhaja, da je priklop na komunalno (v obravnavani zadevi kanalizacijsko) omrežje vedno pogojen s plačilom komunalnega prispevka, je treba šteti, da je za zakonito odmero komunalnega prispevka (prav tako v skladu s stališči Vrhovnega sodišča RS v sklepih X Ips 4/2014 in X Ips 93/2013, oba z dne 27. 1. 2016) odločilen trenutek, ko se zavezanec (lahko) zakonito priklopi na to omrežje. Ta trenutek nastopi tedaj, ko zavezanec za priklop izpolni vse predpisane pogoje in ko je ta priklop tudi dejansko izvršen.

19Po stališču Vrhovnega sodišča RS v sklepu X Ips 4/2014 je ugotavljanje trenutka priključitve mogoče tudi (poleg relevantnih listin, posebej soglasja za priklop) na podlagi sklepanja iz drugih dejstev, kot npr. tožnikovega zakonitega uživanja koristi, ki naj bi jih komunalna oprema nudila njegovemu objektu. To je pogojeno s pristankom upravljavca te komunalne opreme, torej z njegovim vedenjem in voljo, da lastnik tako komunalno opremo uporablja. Le če bi bil tožnik priključen na javno infrastrukturo nezakonito, v nasprotju z voljo ali brez vedenja upravljavca, ni mogoče šteti, da je bil na to infrastrukturo že priklopljen in je treba v kontekstu odmere komunalnega prispevka šteti, da se mora nanjo šele na novo priklopiti.

20Kot izhaja iz razlogov izpodbijanih odločb, je bilo v upravnem postopku nesporno ugotovljeno, da je bil objekt tožnikov na javno kanalizacijsko omrežje, za katero je bil odmerjen predmetni komunalni prispevek, priklopljen v letu 2006, in to z vednostjo upravljavca, Komunalnega podjetja Logatec.

21Po že omenjenem stališču Vrhovnega sodišča RS v sklepu X Ips 4/2014 ti okoliščini načeloma zadostujeta za sklepanje, da je bil objekt tožnikov na kanalizacijsko omrežje priklopljen zakonito. Povedano drugače: priklop na omrežje v navedenih okoliščinah, torej najmanj z vednostjo upravljavca, omogoča sklepanje o (vsaj konkludentnem) pristanku upravljavca tega omrežja k priklopu. Stališče toženke, da priklopa ni mogoče šteti za zakonitega zgolj zato, ker tožnikom ni bilo izdano še formalno soglasje v skladu z določbami Odloka o odvajanju odpadnih voda, je torej napačno, posebej glede na večletno obdobje, ko je bil objekt tožnikov ob vednosti upravljavca priključen brez tega ali katerega koli drugega formalnega soglasja.

22Na nadaljnje okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče sklepati o morebitni nezakonitosti priklopa (npr. neizpolnjevanje nadaljnjih pogojev iz Odloka o odvajanju odpadnih voda), se toženka ne sklicuje.

23Med strankama je bilo torej glede priklopa na kanalizacijsko omrežje vzpostavljeno zakonito pravno razmerje. Ob tem ni sporno (kar sicer izhaja tudi iz upravnega spisa), da je toženka tožnikom prvič odmerila predmetni komunalni prispevek v letu 2012, torej šest let po priklopu, ki ga je iz navedenih razlogov (torej ob upoštevanju okoliščin, na katere se sklicuje sama toženka), treba šteti za zakonitega. Pravna podlaga za odmero je Odlok o programu opremljanja (Logaške novice št. 4/09), ki je bil prvič uveljavljen v letu 2009, torej po vzpostavitvi relevantnega pravnega razmerja med strankama.

24Odmera komunalnega prispevka na podlagi naknadno uveljavljenega programa opremljanja zavezancem, ki so že priključeni na komunalno opremo (če torej ne gre za novo priključitev), posega v že predhodno zaključen dejanski stan oziroma v vzpostavljeno pravno razmerje in zaradi tega lahko neustavno retroaktivno deluje v razmerju do lastnikov objektov (155. člen Ustave RS; prim. tudi že omenjeni sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 4/2014).

25Kot je bilo obrazloženo, je v obravnavani zadevi prišlo prav do take situacije: na podlagi okoliščin, ki med strankama upravnega spora niti niso sporne, je namreč mogoče ugotoviti, da priključitev nepremičnine tožnikov tako v času uveljavitve Odloka o programu opremljanja, kot v času odmere komunalnega prispevka, ni več mogla pomeniti "nove priključitve" na komunalno opremo v smislu 80. člena ZPNačrt, ki bi utemeljevala odmero komunalnega prispevka tožnikom. Zato je toženka glede na dejansko stanje, ki ga je kot nespornega ugotovila v upravnem postopku, napačno uporabila materialno pravo. To pomeni, da v tem primeru ni podlage za obremenitev tožnikov s komunalnim prispevkom.

26Glede na obrazloženo je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi v preostalem delu (kolikor je ni zavrglo) ugodilo ter izpodbijano prvostopenjsko odločbo in (ob uporabi pooblastila iz tretjega odstavka 64. člena ZUS-1) 2. in 3. točko izreka drugostopenjske odločbe odpravilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu občinskemu organu v ponoven postopek. V skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 je organ v ponovnem postopku vezan na v tej sodbi izraženo pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava.

27Na podlagi 2. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 je sodišče odločilo brez glavne obravnave, saj sta stranki predlagali dokaze, ki glede na sprejeto odločitev niso pomembni.

K točki III. izreka:

28Ker je sodišče tožbi ugodilo, je ugodilo tudi stroškovnemu zahtevku tožnikov, ki so v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičeni do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Zadeva je bila rešena na seji in tožnika je v postopku zastopala odvetnica, zato se mu priznajo stroški upravnega spora v priglašeni višini 280,91 EUR, ki ne presega pavšalnega zneska iz drugega odstavka 3. člena Pravilnika. Stroške je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).