VSM Sklep V Kp 41595/2017

Pritožba zagovornika obdolženega N. J. se zavrne kot neutemeljena.

1Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Mariboru predlog za izločitev nezakonito pridobljenih dokazov in drugih na podlagi teh pridobljenih dokazov, ki ga je dne 28. 11. 2017 po svojem zagovorniku podal obdolženi N. J., zavrnilo.

2Proti temu sklepu se je pritožil obdolženčev zagovornik, ki se z odločitvijo sodišča prve stopnje ne strinja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo zahtevo za izločitev dokazov, pridobljenih na podlagi določil člena 150 Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki jo je podal zagovornik obdolženega N. J. dne 28. 11. 2017. Svojo odločitev je v napadenem sklepu tehtno obrazložilo, pritožba pa ne more omajati pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje.

5Zagovornik v pritožbi navaja, da je sklep nezakonit, ker je določilo 154. člena ZKP jasno in določa, da se mora gradivo, pridobljeno z uporabo tajnih preiskovalnih ukrepov, če državni tožilec izjavi, da ne bo pričel kazenskega pregona zoper osumljenca ali če v roku dveh let po koncu izvajanja ukrepov ne poda takšne izjave, uničiti, o čemer preiskovalni sodnik napravi uradni zaznamek. Avtentična razlaga, na katero se v zvezi z uporabo določbe drugega odstavka 154. člena ZKP v napadenem sklepu sklicuje sodišče prve stopnje in jo je sprejel Državni zbor Republike Slovenije dne 22. 11. 2017, po kateri je dveletni rok drugega odstavka 154. člena le instrukcijski, pride v poštev le, če je glede na aktivnosti državnega tožilca v tem obdobju jasno, da namerava nadaljevati kazenski pregon. V kolikor ta aktivnost ni dokazana, in po presoji pritožnika v obravnavani zadevi to ni, pa je potrebno gradivo uničiti. Dopisovanje med Specializiranim državnim tožilstvom Republike Slovenije in Okrožnim sodiščem v Mariboru, ki bi naj izkazovalo namero o nadaljevanju kazenskega pregona, ne predstavlja ustrezno zatrjevane aktivnosti v smislu določbe drugega odstavka 154. člena ZKP, določilo navedene zakonske določbe pa je tako jasno, da po mnenju zagovornika ne dopušča niti avtentične razlage. Tožilstvo tudi ni predložilo nobenih dokazil, s katerimi bi dokumentiralo zatrjevano ustno in pisno korespondenco, ki bi naj izražala namen nadaljevati kazenski pregon zoper obdolžene. Ukrep po drugem odstavku 154. člena pa je ukrep, ki dejansko vključuje tako izločitev dokazov iz spisa, kakor posledico, da se sodna odločba nanje ne sme opirati. Zakonodaja sploh ne predvideva nadaljevanja s tako zbranimi dokazi in gradivom, v kolikor tožilstvo v roku dveh let ne začne ustreznega postopka.

6Pomisleki in stališča, ki jih zagovornik navaja v pritožbi, niso utemeljena. Taki pomisleki so bili predmet ustavne presoje in ustavno sodišče je v odločbi U-I-246/14-20 z dne 24. 3. 2017 odločilo:

1prvi odstavek 154. člena ZKP je v neskladju z Ustavo, v kolikor določa, da podatke, sporočila, posnetke ali dokazila, pridobljene z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov hrani sodišče, dokler se hrani kazenski spis.

2Državni zbor mora protiustavnost iz prejšnje točke odpraviti v roku šestih mesecev po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

3Člen 153 ZKP ter prvi in drugi stavek drugega odstavka 154. člena ZKP niso v neskladju z Ustavo .

4V delu, ki ni zajet v točki 1. izreka, prvi odstavek 154. člena ZKP ni v neskladju z Ustavo.

V točki 41 citirane odločbe Ustavnega sodišča je zapisano, da tudi, ko je gradivo pridobljeno s prikritimi preiskovalnimi ukrepi (PPU) na sodišču, ni izključeno dostopanje organov pregona do tega gradiva, čeprav sta minili več kot dve leti od konca izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov. Dveletni rok iz četrtega odstavka 154. člena ZKP in iz drugega odstavka 154. člena ZKP, v katerem mora državni tožilec začeti kazenski pregon, sicer se izsledki PPU uničijo, se namreč nanaša le na tista kazniva dejanja, zaradi katerih so bili PPU odrejeni oziroma konkretni izsledki zbrani. Ko je ta prvotni namen pridobitve izsledkov PPU potrjen s pravočasnim začetkom kazenskega pregona za kaznivo dejanje iz sodne ali tožilske odredbe, se gradivo hrani, dokler se hrani kazenski spis. V tem času se lahko pokaže potreba po uporabi izsledkov še za druga kazniva dejanja, za katera ZKP in sodna praksa dopuščata njihovo uporabo. Izsledke PPU je mogoče uporabiti tudi v kazenskem postopku zoper osebo, glede katere ukrep ni bil odrejen oziroma zoper osumljenca tudi za kaznivo dejanje, za katero ukrep ni bil odrejen. V teh primerih zakon dopušča uporabo izsledkov po poteku dveh let od zaključka izvajanja.

7Iz podatkov kazenskega spisa in tudi iz obrazložitve napadenega sklepa izhaja, da so bili prikriti ukrepi odrejeni v zvezi s postopkom, ki je tekel v R Avstriji zoper kriminalno združbo, ki je na območju R Avstrije in R Slovenije izvrševala kazniva dejanja tatvin vozil. V obravnavani zadevo pa je bil zoper obdolženega M. C. z odredbo preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Mariboru Pp 5/2013 z dne 13. 12. 2013 odrejen prikriti preiskovalni ukrep iz 1. točke prvega odstavka 150. člena ZKP. Odrejeni in razširjen ukrep (še na D. C., N. J. in M. K.) je bil podaljšan z odredbo Pp 5/2013 z dne 16. 1. 2014 in Pp 5/2013 z dne 17. 2. 2014 do 18. 3. 2014. Dne 24. 2. 2014 je bila M. C. v Republiki Avstriji odvzeta prostost, zoper njega je stekel postopek pred sodiščem v Grazu in s sodbo št. 014 HV 79/2014 mu je bila izrečena kazen tri leta in šest mesecev zapora. Pristojno državno tožilstvo pa je še pred potekom dveh let od zaključka izvajanja ukrepa na Okrajno sodišče v Mariboru dne 5. 2. 2016 vložilo obtožni predlog zoper M. K. in M. C., ki temelji na kazenski ovadbi z dne 8. 4. 2014, v kateri so povzeti tudi izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov odrejenih pod opr. št. PP 5/2013. Dne 21. 8. 2014 pa je SKP PU vložil na SDT R Slovenije kazensko ovadbo zoper obdolžene N. J., M. C., D. C., M. P. in A. K., zaradi suma storitve kaznivega dejanja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 186. člena KZ-1, pri čemer ta v dobršni meri temelji na izsledkih prikritih preiskovalnih ukrepov, odrejenih pod opr. št. Pp 5/2013.

8Iz navedenega, kar pravilno v razlogih napadenega sklepa povzema tudi sodišče prve stopnje, izhaja, da je na podlagi izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov tekel kazenski postopek v Republiki Avstriji zoper obdolženega M. C., ki se je končal s sodbo, s katero mu je bila izrečena zaporna kazen, v Republiki Sloveniji pa je bil vložen obtožni predlog zoper M. K. in M. C..

9Gre torej za situacijo, ki jo predvideva in obravnava že navedena odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki dopušča uporabo izsledkov po preteku dveh let od zaključka izvajanja v primeru, da so ti bili uporabljeni v roku dveh let za prvoten namen pridobitve, kar je v obravnavani zadevi potrjeno s pravočasnim pričetkom kazenskega pregona tako v Republiki Avstriji kot v Republiki Sloveniji in po kateri se gradivo hrani toliko časa, dokler se hrani kazenski spis. Če se pa v tem času pokaže potreba po uporabi izsledkov še za druga kazniva dejanja, za katera ZKP in sodna praksa dopuščata njihovo uporabo, pa se izsledki lahko uporabijo tudi za ta kazniva dejanja.

10Iz navedenih razlogov ni mogoče pritrditi pritožbi, ki graja zakonitost napadenega sklepa in zatrjuje, da gre pri dokazih, katerih izločitev je zagovornik predlagal z zahtevo z dne 28. 11. 2017, za nezakonito pridobljene dokaze ter da je te dokaze, kakor tudi na podlagi njih pridobljene dokaze, potrebno izločiti.

11Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo o pritožbi obdolženčevega zagovornika, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).