VSM Sklep V Kp 37329/2016

Pritožba zagovornika obdolženega L. A. se zavrne kot neutemeljena.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog zagovornika obdolženega za izločitev dokazov, podanem na predobravnavnem naroku dne15. 3. 2018.

2Zoper sklep se je pritožil zagovornik obdolženega, ki pritožbenih razlogov ne navaja, predlaga pa, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Zagovornik obdolženega s pritožbenimi navedbami, da sta uslužbenca Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) nezakonito in brez zakonske podlage zasledovala vozilo obdolženega, s čimer naj bi dejansko opravljala ukrep tajnega sledenja po 149.a Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), dejansko ponavlja svoje navedbe iz predloga za izločitev dokazov. Vendar mu ni mogoče pritrditi. Sodišče prve stopnje je namreč v točkah 6 in 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedlo pravilne, tehtne in prepričljive razloge, da sta pooblaščeni uradni osebi FURS dne 23. 4. 2016 opravljali naloge finančne uprave na podlagi in v skladu z določbami Zakona o finančni upravi (v nadaljevanju ZFU) in Pravilnika o načinu izvajanja določb o pooblastilih uradnih oseb Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju Pravilnik), ter da pri izvajanju teh nalog ni šlo za ukrep po 149.a členu ZKP. Pritožbeno sodišče s temi razlogi izpodbijanega sklepa v celoti soglaša in se nanje v izogib ponavljanju tudi sklicuje.

5V skladu z določbami ZFU in Pravilnika, ki jih pravilno citira sodišče prve stopnje, lahko uradna oseba pri opravljanju nalog finančne uprave med drugim tudi ustavi prevozno sredstvo, pregleda in preišče prevozno in prenosno sredstvo ter opravlja druga dejanja, ki so v skladu z namenom opravljanja nalog finančne uprave. Na isti pravni podlagi lahko uradna oseba prevozna sredstva zaustavlja tudi med vožnjo. Glede na takšna zakonska pooblastila pooblaščenih oseb FURS, so neutemeljena pritožbena zatrjevanja, da sta uslužbenca tega organa obravnavanega dne brez zakonske podlage in zato nezakonito zasledovala vozilo obdolženca in s tem po navedbah obrambe dejansko opravljala ukrep iz 149.a člena ZKP. Tudi po oceni pritožbenega sodišča sta namreč uslužbenca FURS z izvajanjem poostrenega nadzora območja tržnice L. dne 23. 4. 2016, z namenom finančnega nadzora in nadzora nad vnosom, iznosom, tranzitom in prenosom carinskega in trošarinskega blaga, dejansko izvajala klasične metode opravljanja nalog pooblaščenih oseb FURS, v skladu z določbami ZFU in Pravilnika. Na podlagi zaznav ob opravljanju teh nalog, sta nato vozilo obdolženca ustavila in preiskala, v skladu s citiranimi zakonskimi pooblastili. Kot izhaja iz Zapisnika o prekršku št. 71016-4/2016-70-1 z dne 23. 4. 2016, sta vozilo obdolženca zaznala povsem naključno pri izvajanju poostrenega nadzora, zatem pa vozilo že čez nekaj minut zaustavila (list. št. 6 kazenskega spisa). Njune aktivnosti torej nikakor niso pomenile izvajanja prekritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja in sledenja. Pri ukrepu po 149.a členu ZKP gre namreč za načrtno, dalj časa trajajoče ali ponavljajoče opazovanje osumljenca ali določene osebe z uporabo tehničnih naprav za ugotavljanje položaja in gibanja ter tehničnih naprav za prenos in snemanje glasu, fotografiranjem in video snemanjem. Takšnih aktivnosti pa pooblaščena uslužbenca FURS v obravnavanem primeru nista izvajala, niti pritožnik tega ne zatrjuje.

6Dokazi, pridobljeni na podlagi njunih zakonitih aktivnosti in ukrepov, torej niso bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot tudi ne s kršitvijo določb kazenskega postopka. Zato niso dokazi, na katere sodišče ne bi smelo opreti sodne odločbe¹, in jih posledično ni dopustno izločiti iz spisa.

7Neutemeljeno je zato pritožbeno sklicevanje na načelo zakonitosti in načelo sorazmernosti posega v obdolženčeve človekove pravice, saj uslužbenca FURS z zakonitim izvajanjem nalog finančnega nadzora nista kršila pravic obdolženca iz 32. in 35. člena Ustave Republike Slovenije.

8Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje je torej v celoti pravilna in zakonita in je pritožbena navajanja zagovornika obdolženega ne morejo v ničemer omajati. Zato je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

9Če bo za obdolženca nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper izpodbijani sklep odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

¹ Drugi odstavek 18. člena ZKP.