UPRS Sodba II U 471/2016-15

Tožba se zavrne.

1Z izpodbijano odločbo je Javna agencija za knjigo RS (v nadaljevanju JAK) odločila, da se v obdobju 2016-2017 ne sprejme v sofinanciranje kulturni projekt tožeče stranke s področja izdaje knjig, prijavljen na Javni dvoletni razpis za izbor izvajalcev in sofinanciranje kulturnih projektov na področju knjige za obdobje 2016-2017 (Uradni list RS, št. 13/2016, v nadaljevanju Javni razpis). V obrazložitvi odločbe JAK navaja, da je bilo v skladu z Javnim razpisom najnižje število točk za sprejetje kulturnega projekta 20, projekt tožeče stranke pa je prejel 18 točk. Oceno tožničinega projekta je podala strokovna komisija za knjižno in revijalno produkcijo s področja leposlovja in humanistike in sicer na podlagi kriterijev, določenih v Javnem razpisu. Po kriteriju reference založbe je projekt prejel 3 točke od možnih 5 točk, saj založba deluje komaj 2 leti in si torej referenčnost šele izgrajuje. Komisija je sicer opazila velik zagon, vendar pa se založba ne more meriti s katero od profiliranih založb, ki je že izdala na desetine knjig najtehtnejših imen in svetovnih peres. Po kriteriju pomena prijavljenega projekta za slovenski knjižni trg je bil projekt ocenjen s 4 od 5 točk. Pri tem je strokovna komisija upoštevala pestrost kar zadeva zvrst in usmerjenost na različne bralske publike. Pri kriteriju reference urednika je bil projekt ocenjen s 4 od 5 točk, ker po mnenju strokovne komisije uredništvu še manjkajo izkušnje. Pri kriteriju kvalitete in reference avtorjev, vključenih v kulturni projekt, je strokovna komisija projektu dodelila 4 od 5 točk, ker avtorji kvalitetno nihajo. Pri kriteriju izvedljivosti in inovativnosti načrtovanih aktivnosti pri promociji projekta pa je bil projekt ocenjen s 3 od 5 točk, saj je po mnenju strokovne komisije distribucija izdanih del šibka ter potrebuje več promocije zunaj interneta. Ker je strokovna komisija projekt ocenila skupno z 18 točkami, je predlagala, da se projekt ne sprejme v financiranje. Na podlagi navedenega mnenja, na katerega je JAK vezan, je bila zato prijava tožeče stranke na Javni razpis zavrnjena.

2Pritožbeni organ je kot neutemeljeno zavrnil pritožbo tožeče stranke zoper odločbo JAK. Naloga pritožbenega organa je, da presodi, ali je pristojna strokovna komisija obravnavala vlogo skladno z razpisnimi pogoji. Pri tem je ugotovila, da v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni prišlo do bistvenih kršitev postopka ter da so bili pri ocenjevanju in vrednotenju upoštevani kriteriji določeni v Javnem razpisu. Prav tako je odločba v zadostni meri obrazložena glede ključnih razlogov za dodelitev števila točk po posameznem kriteriju. Pri tem iz obrazložitve strokovne komisije ne izhaja, da bi ta tožečo stranko obravnavala diskriminatorno in neracionalno. Pri kriteriju reference založbe je upoštevala dosedanje delo založbe in ne čas delovanja založbe. Prav tako je strokovna ocena komisije glede stanja risoromanov v Sloveniji, tožena stranka pa se tudi strinja z oceno strokovne komisije glede ostalih kriterijev.

3Tožeča stranka v tožbi navaja, da tožena stranka ni odgovorila na nobeno od v pritožbi obravnavanih zadev. Med drugim je bila tudi pozvana, da dodatno pojasni strokovnost članic in članov strokovne komisije, ko gre za obravnavo tožeče stranke, ki je specializirana založba na področju slovenskih prevodov risoromanov za otroke in odrasle. Po preučitvi dostopnih biografij članov strokovne komisije in bibliografij tožeča stranka trdi, da nihče od njih nima ustreznih kompetenc za presojanje tovrstne literature, saj nihče od njih v javnosti ni znan ali priznan kot strokovnjak s področja stripa ali risoromana. Navedeno področje literature je v Sloveniji premalo uveljavljeno, čeprav se mu priznavajo kvalitete pri vzgoji bralne pismenosti otrok in odraslih. Risoroman je v tujini zvrst, ki je v izjemnem vzponu, tudi s predelavo literarnih klasik in aktualnih del v risoroman, odziva pa se tudi na aktualno politično dogajanje. Nestrokovno je, da je drugostopenjski organ zavrnil pritožbo v zvezi s strokovnostjo komisije zgolj z utemeljitvijo, da je strokovna. Če strokovna komisija ne izkazuje zadostnega poznavanja področja, o katerem presoja, v konkretnem primeru pa ga ne izkazuje, so njeni sklepi težko strokovni in objektivni.

4Tožeča stranka se tudi ne strinja s točkovanjem, prav tako razlogi v obrazložitvi strokovne komisije ne odgovorijo, čemu je pri posameznih kriterijih dodeljeno manj točk in na kateri podlagi je vloga izgubljala točke. V obrazložitvi so tudi podani razlogi, ki v razpisnih pogojih niso zajeti. Tako se je pri kriteriju reference založbe izhajalo, da je založba mlada, kar pa ni bil razpisni kriterij. Iz odločbe tudi ni jasno, na podlagi česa je vloga prejela prav določeno število točk in ne več ali manj. To ni opredeljeno ne v razpisnih pogojih ne v zavrnitvi pritožbe, zato je drugostopenjska odločba neobrazložena ter je ni mogoče preizkusiti. Odbijanje točk, ki je očitno končni kriterij za dodelitev sredstev, bi morala komisija obrazložiti primerjalno in sicer z vlogami, ki so subvencijo prejele, ter utemeljiti odbite točke glede nanje. Iz sedanjega postopka namreč ni ni jasno, v čem oziroma kako so druge vloge pri posameznih kriterijih vrednotenja boljše. Tožeča stranka s svojim dosedanjim delom dokazuje, da si subvencijo absolutno zasluži zato predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne prvostopnemu organu v ponovno odločanje.

5Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da v skladu s 16. členom Pravilnika o izvedbi postopkov javnega poziva in javnega razpisa s področja knjige ne morejo biti predmet pritožbe pogoji razpisa niti kriteriji za ocenjevanje vlog. Po ustaljeni sodni praksi gre v postopkih javnih razpisov za javno pravno stvar, ne pa za odločanje o pravicah tožnika. V takšnih postopkih je ključnega pomena, da so vsi prijavljeni enako obravnavani, uspeh na razpisu pa je odvisen zlasti od ovrednotenja vloge glede na v naprej določene kriterije, pri čemer je ocenjevanje projektov v pristojnosti neodvisne strokovne komisije. Po ustaljeni sodni praksi je sodna presoja v tovrstnih postopkih zadržana ter usmerjena v presojo upoštevanja pravil ZUP, ki se uporabljajo smiselno. Tako za obrazložitev odločbe zadošča, da je iz nje razvidno število točk po posameznem merilu in kratko podana obrazložitev glede ključnih poudarkov, ki so vplivali na točkovanje oziroma oceno (tako sodba Upravnega sodišča RS III U 385/2009), dlje od tega pa se sodna presoja ne more spuščati v preizkus ocenjevanja posameznih kriterijev s strani strokovne komisije. Zaradi navedenega tožeča stranka ne more uspeti z ugovori ocenam njene prijave po posameznih kriterijih, saj je oceno podala strokovna komisija, ocena pa je tudi v zadostni meri pojasnjena. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

6Tožeča stranka v obsežni pripravljalni vlogi z dne 3. 2. 2017, v kateri odgovarja na navedbe tožene stranke v njenem odgovoru na tožbo, izpostavlja, da se ne spušča v subjektivne ocene strokovne komisije, niti v tožbi ne izpodbija pogojev razpisa niti kriterijev za ocenjevanje vlog. Tožbo je vložila zaradi očitne kršitve kriterijev vrednotenja in ocenjevanja ter zaradi bistvenih kršitev postopka. Tako ne uveljavlja strokovno tehničnih vprašanj ali vprašanj, ki niso pravna, prav tako ne postavlja pod vprašanje upravičenosti ali primernosti razlogov in odločitev strokovne komisije. Ne gre za to, da se tožeča stranka ne strinja z oceno strokovne komisije, čeprav ne deli njenega mnenja, temveč gre za to, da tožena stranka upravne odločbe ni obrazložila tako, da bi bila iz nje razvidna logična povezava med kriteriji razpisa in razlogi za predlagano zavrnitev. Prav tako uveljavlja še neenako in diskriminatorno obravnavanje. Po njenem mnenju direktor JAK v obravnavanem primeru ni postopal tako, kot bi moral, in sicer bi moral predlog strokovne komisije zavrniti zaradi očitno nerazumne argumentacije strokovne komisije, ki se ne da preizkusiti. Prav tako strokovna komisija postopka Javnega razpisa ni vodila skladno s predpisi in določbami Javnega razpisa ter ni zagotavljala enake obravnave prijaviteljem. Opisna obrazložitev strokovne komisije mora v skladu s Pravilnikom o strokovnih komisijah vsebovati utemeljitev k posameznim razpisnim kriterijem, v obravnavanem primeru pa je to strokovna komisija storila le v strogo formalnem smislu, saj ni povezave med razlogi, ki jih je strokovna komisija podala oziroma je prekoračila meje prostega preudarka. Pri tem tožeča stranka izpostavlja oceno pri prvem, tretjem in četrtem kriteriju Javnega razpisa. Prav tako je po mnenju tožeče stranke sporen postopek ocenjevanja, za katerega meni, da je potekal arbitrarno.

7Tožba ni utemeljena.

8Obravnavani spor se nanaša na sofinanciranje kulturnih projektov s področja izdaje knjig na podlagi Javnega razpisa. Pri tovrstnih postopkih javnega razpisa gre po ustaljeni sodni praksi za javno pravno stvar ne pa za odločanje o pravicah tožeče stranke. Glede na to, da gre za specifičen tip upravnega spora, se je že tudi razvila sodna praksa na podlagi katere sodišče opravi presojo zakonitosti izpodbijanega akta (napr. sodbe Upravnega sodišča RS U 693/2003, U 1104/2003, I U 1507/2011, I U 1273/2014). Za navedene postopke je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani. Vsem prijaviteljem na razpis je namreč zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev, skladno s pogoji razpisa. Uspeh na razpisu pa je odvisen zlasti od tega, kako je posamezni projekt vrednoten glede na v razpisu v naprej določene kriterije.

9Narava odločanja v tovrstnih zadevah je tako v pretežni meri strokovno tehnična, saj je ocenjevanje projektov, po v naprej predpisanih kriterijih, v pristojnosti strokovne komisije. Z navedenim načinom ocenjevanja je tako zagotovljena tudi ustrezna objektivnost, ker se proces strokovne presoje opravi s strani neodvisne strokovne komisije.

10Zakon o javni agenciji za knjigo Republike Slovenije (ZJAKRS) v 8. členu določa, da ima JAK strokovne komisije, ki so strokovna telesa, ki dajejo mnenje in ocene k predlogom programov in projektov s področja knjige v postopkih razdeljevanja javnih sredstev. JAK ima tri strokovne komisije in sicer strokovno komisijo za knjižno in revijalno produkcijo s področja leposlovja in humanistike, strokovno komisijo za literarne prireditve in razvijanje bralne kulture ter strokovno komisijo za mednarodno promocijo slovenskega leposlovja in humanistike. Po določbi tretjega odstavka 8. člena ZJAKRS so člani strokovne komisije iz vrst uglednih avtorjev ali strokovnjakov, ki delujejo na področju knjige. Podrobnejše določbe o imenovanju in načinu opravljanja nalog strokovnih komisij določa Pravilnik o strokovnih komisijah javne agencije za knjigo RS. Tako je v 3. členu navedenega pravilnika določeno, da mora strokovna komisija za knjižno in revijalno produkcijo s področja leposlovja in humanistike vključevati tudi strokovnjaka za otroško in mladinsko literaturo ter strokovnjaka za humanistiko.

11Tožeča stranka v tožbi ugovarja strokovnosti članov in članic strokovne komisije, glede na to, da je tožeča stranka specializirana založba za izdajanje literature s področja risoromana, po njenih ugotovitvah pa nihče od članov strokovne komisije, glede na dostopne podatke v biografijah in bibliografiji, ni znan kot strokovnjak s področja stripa ali risoromana.

12Z zvezi z navedenim tožbenim ugovorom sodišče ugotavlja, da Pravilnik o strokovnih komisijah JAK glede sestave strokovnih komisij s področja leposlovja in humanistike določa le, da mora komisija vključevati strokovnjaka za otroško in mladinsko literaturo ter strokovnjaka za humanistiko. Da strokovna komisija ne bi bila sestavljena v skladu z navedeno določbo, pa tožeča stranka v tožbi ne zatrjuje. Glede na navedeno ugovor tožeče stranke, da nobeden od članov komisije ni strokovnjak za področje risoromanov, tako z vidika pravilnosti sestave strokovne komisije, ni relevanten. Izven navedenega vidika pa se sodišče v okviru presoje zakonitosti odločitve o zavrnitvi vloge za sofinanciranje ne more spuščati v oceno primernosti oziroma strokovnosti posameznih članov strokovne komisije, saj je v pristojnosti JAK koga izmed uglednih avtorjev ali strokovnjakov, ki delujejo na področju knjige, bo imenovala v svoje strokovno telo.

13Prav tako je po presoji sodišča neutemeljen ugovor glede razlogov za točkovanje vloge tožeče stranke ter glede neobrazloženosti ocene posameznih kriterijih. V skladu z določbo 12. člena Pravilnika o izvedbi postopkov javnega poziva in javnega razpisa s področja knjige strokovna komisija oceni in ovrednoti programe in projekte glede na v pozivu ali razpisu določene namene in cilje, strateške usmeritve agencije, cilje kulturne politike ter strokovne in druge kriterije za ocenjevanje in vrednotenje programa oziroma projekta, kot so bili določeni v objavi poziva ali razpisu. Po določbi 13. člena navedenega pravilnika strokovna komisija sestavi poročilo o ocenjevanju in vrednotenju vlog, v katerem morajo biti natančno navedeni, obrazloženi in strokovno utemeljeni razlogi za razvrstitev programov oziroma projektov in predlog, kateri programi oziroma projekti, ki so predmet ocenjevalnih vlog, se financirajo v določenem obsegu, kateri pa se glede na razvrstitev ne financirajo.

14Po presoji sodišča je navedenim zahtevam v obravnavanem primeru ustrezno zadoščeno. Iz ocene je v konkretnem primeru razvidno tako število točk po posameznem kriteriju, kot obrazložitev glede ključnih poudarkov, ki so vplivali na točkovanje oziroma oceno po vsakem kriteriju. Pri tem pa po presoji sodišča strokovna komisija oziroma JAK v izpodbijani odločbi nista ocene oprla na kriterije, ki v razpisnih pogojih niso bili zajeti. Kriterij reference založbe (ki ga tožeča stranka v tožbi izrecno izpostavlja) se nanaša na dosedanje delovanje založbe in kot tak že sam po sebi vključuje čas delovanja oziroma obstoja založbe. Ugotovitev, da tožeča stranka obstaja krajši čas (dve leti) že po naravi stvari vpliva na možnost pridobivanja referenc in na njihov obseg, zato omemba časa delovanja založbe ne pomeni, da gre za uporabo kriterija, ki ga javni razpis ne določa. Po presoji sodišča tako strokovna ocena izkazuje povezanost med kriteriji Javnega razpisa in razlogi za predlagano oceno. Pri tem pa komisija ni bila dolžna posamezen projekt primerjati z ostalimi prijavljenimi projekti in ga ocenjevati v primerjavi s projekti, ki so subvencijo prejeli. Dejstvo, kateri projekt bo na koncu prejel subvencijo, je namreč posledica ocene vsake vloge zase po kriterijih javnega razpisa in ne v primerjavi z vlogami drugih prijaviteljev.

15Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi, ki jo je vložila dne 6. 2. 2017, torej že po izteku 30 dnevnega roka iz prvega odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), določenega za vložitev tožbe, navajala ugovore, ki v tožbi niso bili podani in tudi niso vsebinsko povezani z argumenti tožene stranke iz odgovora na tožbo. Ker se glede na 36. člen ZUS-1 prepozna tožba zavrže, enake posledice veljajo tudi za dopolnitev tožbe, če je ta vložena po preteku roka iz 28. člena ZUS-1, zato se sodišče do navedb tožeče stranke v pripravljalni vlogi z dne 6. 2. 2017 ni opredelilo (takšno stališče izhaja tudi iz sklepa Vrhovnega sodišča I Up 334/2016).

16Ker po presoji sodišča niso podani razlogi, ki jih uveljavljala tožeča stranka v svoji tožbi, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.