VSM Sklep IV Kp 3736/2017

Pritožba obsojenega M.P. se zavrne kot neutemeljena.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za oprostitev plačila sodne takse in za obročno plačilo denarne kazni obsojenega M.P. z dne 28. 12. 2017 zavrglo.

2Proti sklepu se je pritožil z laično pritožbo obsojeni M.P.. V pritožbi graja odločitev sodišča prve stopnje, saj je sodišču že posredoval dokumentacijo o svojem finančnem stanju, iz katerega izhaja, da plačila sodne takse ne zmore. Zapiše še svojo odločitev, da denarne kazni ne bo plačal; v kolikor pa bo prišlo do izvršbe, bo službo pustil.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožnik povsem spregleda, da je tako predlog za oprostitev plačila sodne takse kot predlog za obročno plačilo denarne kazni vložil prepozno, zaradi česar so vsa pritožbena navajanja sodišču neupoštevna, ker jih v tej fazi postopka več ni mogoče presojati.

5Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je obsojeni plačilni nalog prejel 9. 8. 2017 ter da je 15 dnevni rok, v katerem bi moral zaprositi za oprostitev oziroma odlog ali obročno plačilo sodne takse, potekel 24. 8. 2017. Ker opozorila v navedenem plačilnem nalogu ni upošteval, je njegov predlog z dne 28. 12. 2017 prepozen. Enako prepozno (28. 12. 2017) pa je obsojeni tudi predlagal obročno plačilo izrečene mu denarne kazni. Plačilni nalog z rokom plačila treh mesecev je obsojeni prejel 9. 8. 2017, kar pomeni, da je rok za plačilo potekel 9. 11. 2017. Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) določa v tretjem odstavku 129.a člena, da sodnik zavrže predlog, če je prepozen.

6Na podlagi zgoraj obrazloženega je obsojenec tako predlog za oprostitev plačila sodne takse kot za obročno plačilo denarne kazni vložil prepozno. Sklep sodišča prve stopnje je zato pravilen in zakonit, pritožba obsojenega pa docela neutemeljena. Pritožbeno sodišče je zato o pritožbi obsojenega odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

7Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi tretjega odstavka 402. člena ZKP.