VSL Sklep II Cp 459/2018

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (tč. 2, 3 in 5 izreka) sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Druga nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se zaradi umika predloga ustavi postopek glede nepremičnine s št. 11 v k.o. X (tč. 1 izreka), nepremičnine v isti katastrski občini s št. 2, 1 in 12 pa se razdelijo tako, da prejme predlagatelj v izključno last parceli s št. 1 in 12, druga nasprotna udeleženka pa parcelo s št. 2 (2. tč. izreka). V 3. in 4. točki izreka je odločilo, da sta dolžna predlagatelj in druga nasprotna udeleženka v roku treh mesecev izplačati preostale udeležence postopka, do poplačila pa imajo le-ti v zavarovanje svojih terjatev zastavno pravico na predmetnih nepremičninah (5. in 6. točka izreka). V 7. točki izreka je odmerilo stroške postopka, ki so jih predlagatelju dolžni povrniti nasprotni udeleženci v skupni višini 2.551,63 EUR.

2Zoper točke 2 (glede nepremičnin s št. 1 in 12, ki so bile dodeljene predlagatelju), 3 in 5 izreka izpodbijanega sklepa se pritožuje druga nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, naj se izpodbijani sklep v tem delu razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodišče v ponovljenem postopku ni opravilo vseh pravdnih dejanj oz. obravnavalo vseh spornih vprašanj, na katera je opozorilo pritožbeno sodišče v razveljavitvenem sklepu. Ker izpodbijani sklep ni razumljiv in ne vsebuje vseh razlogov, ga ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev iz 14. tč. drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišče prve stopnje se ni opredelilo oziroma se ni v zadostni meri opredelilo do vseh kriterijev iz petega odstavka 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Zanemarilo je velikost solastninskih deležev. Solastninski delež druge nasprotne udeleženke je 1/3, medtem ko je predlagateljev zgolj 1/9, kar je trikrat manj od njenega. Posledično je bistveno višje tudi njegovo izplačilo preostalim solastnikom. Sklicuje se na odločbo VSL II Cp 771/2015, po kateri v primeru, ko vrednost nepremičnin znatno presega vrednost solastninskega deleža posameznega solastnika, slednjemu nepremičnine že iz tega razloga ni mogoče dodeliti, ker bi moral izplačati razliko v denarju, ki občutno presega celo vrednost njegovega solastninskega deleža. Za tako situacijo gre v obravnavani zadevi.

Izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, ker v 11. in 15. točki obrazložitve vsebuje številki parcel 9 in 12, ki nista predmet postopka, niti ju ni v izreku.

Ker jo je v postopku zastopal njen mož V. K., ki je pravni laik, bi jo moralo sodišče opozoriti, da je okoliščina v zvezi z nadaljnjo rabo parcele s št. 1 ključen kriterij. Vseskozi je namreč zatrjevala, da je lastnica več kmetijskih zemljišč oz. nosilka zaščitene kmetije in se ukvarja s kmetijstvom ter ima status kmeta, kar tudi ni bilo sporno. Ker tega ni storilo, je izpodbijani sklep t. i. odločba presenečenja (tako sodba VSL II Cp 2196/2016).

Glede parcele s št. 12 je bilo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Predlagatelj je postal lastnik sosednje parcele s št. 5 na podlagi darilne pogodbe, sklenjene s svojo ženo. Pogodba je bila sklenjena izključno zaradi potreb predmetnega postopka in z namenom izkazovanja močnejšega interesa, posledično pa gre za zlorabo pravic.

Sodišče ni upoštevalo, da se ukvarja s kmetijstvom oz. ima status kmeta. Pritožnica ne zanika, da določene nepremičnine oddaja, vendar gre večinoma za nepremičnine, ki so v solastnini oz. niso razdeljene, oddajanje teh nepremičnin pa v skladu z dogovorom s solastniki predstavlja najprimernejši način njihovega uživanja. To pa ne pomeni, da spornih nepremičnin ne potrebuje za osebno rabo. Posledično je napačen zaključek, da predlagatelju pripadeta nepremičnini s št. 12 in 1.

3Predlagatelj v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Udeleženci postopka so solastniki stavbne parcele s št. 2 in kmetijskih parcel s št. 1, 11 in 12, ki ležijo v ... Predlagateljev delež na navedenih parcelah znaša 1/9, delež druge nasprotne udeleženke pa 1/3.

6Sporno je, ali ima predlagatelj v razmerju do druge nasprotne udeleženke glede njemu dodeljenih parcel s št. 1 in 12 večji (upravičen) interes.

7Materialnopravno izhodišče je v drugem in petem odstavku 70. člena SPZ. Če se solastniki o delitvi premoženja ne sporazumejo, odloči o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku, solastniki pa dobijo v naravi tisti del, za katerega izkažejo upravičen interes. Sodišče lahko na predlog solastnika odloči, da namesto prodaje pripade stvar njemu, če druge izplača. Ob tem upošteva velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in njihove potrebe.

8Zatrjevana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Pavšalna je navedba pritožnice, da sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ni opravilo vseh pravdnih dejanj oz. obravnavalo vseh spornih vprašanj, na katera je opozorilo pritožbeno sodišče. Pritožnica ni opredelila, katera so izostala pravdna dejanja, ki jih sodišče ni opravilo, niti katerih spornih vprašanj ni obravnavalo, niti kako je to vplivalo na zakonitost izpodbijanega sklepa. Sicer drži pritožbeni očitek, da je v 11. in 15. točki obrazložitve navedena zmotna parcelna številka (9 in 12), vendar to ne vpliva na zakonitost izpodbijanega sklepa. Očitno je, da gre za lapsus. Iz obrazložitve je jasno razvidno, za kateri parceli je šlo (2 in 12). Izpodbijani sklep je tako mogoče preizkusiti.

9Tudi ne drži, da je izpodbijani sklep odločba presenečenja, ker mož nasprotne udeleženke, ki jo je na naroku zastopal kot pravni laik, ni vedel, da bo raba parcele predstavljala ključni kriterij. Sodišče prve stopnje je v novem postopku izvedlo dva naroka in solastnike izrecno pozvalo, naj z vidika dodelitve posameznih parcel mednje opredelijo svoj upravičen interes tudi glede pridobitve posameznih, konkretnih parcel v svojo izključno last. To sta predlagatelj in druga nasprotna udeleženka tudi storila, se o tem izjavila in opredelila svoj interes. Ker je nato sodišče (tudi) na podlagi presoje tako izraženih potreb sprejelo končno odločitev, je že iz tega razvidno, da s tem udeležencev postopka sodišče ni presenetilo, zato ne gre za pravno situacijo, ki bi bila primerljiva s pravnim stališčem v zadevi II Cp 2196/2016.¹ Pričakovanje druge nasprotne udeleženke, da bi s pomočjo sodišča (iz)oblikovala takšne trditve, s katerimi bi na koncu (lahko) uspela, pa presega obseg materialno procesnega vodstva.

10Ni utemeljen pritožbeni očitek, da v presoji ni upoštevana velikost solastninskih deležev obeh udeležencev. V 20. točki obrazložitve je izrecno navedeno, da bi bil z dodelitvijo parcele s št. 1 kateremukoli od zainteresiranih udeležencev vrednostno presežen njegov solastninski delež in da je zato sodišče v presojo upravičenega interesa vključilo še druge okoliščine.

11Neutemeljeni so tudi očitki o zmotnem zaključku, da je predlagatelj izkazal večji interes od pritožnice. Sodišče je pravilno dalo večjo težo okoliščini, da želi predlagatelj pridobiti konkretno parcelo za osebno rabo in nadaljevanje svoje kmetijske dejavnosti, ki jo opravlja tako na lastnih kot na najetih kmetijskih zemljiščih, kot splošno izraženi želji pritožnice, ki ni opredelila, zakaj želi pridobiti prav to konkretno parcelo. Poleg tega je v izpodbijanem sklepu ugotovljeno, da je pritožnica del svojih nepremičnin (že) prodala, da jih del oddaja drugim (npr. vrtičkarjem) oz. jih del oddaja, ker jih zaradi solastninskih razmerij sama ne obdeluje. Tudi iz njenih pritožbenih navedb izhaja, da ne oddaja zgolj nepremičnin, ki so v solasti (uporabila je izraz "večinoma"), kar pomeni, da za svojo osebno rabo v smislu kmetijske dejavnosti ne potrebuje niti vseh tistih nepremičnin, ki jih že ima.

12Pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do dejstev, da je tudi sama lastnica več kmetijskih zemljišč oziroma nosilka zaščitene kmetije in da je zatrjevala status kmeta, ne drži (primerjaj 14. - 21. točko izpodbijanega sklepa). Ker imata oba s predlagateljem status kmeta oziroma se ukvarjata s kmetijsko dejavnostjo, ne gre za okoliščino, ki bi lahko pretehtala v prid enega ali drugega. Sam status kmeta tudi ne izkazuje avtomatične interesne (ne)utemeljenosti pritožničinih potreb glede pridobitve dodatnih kmetijskih zemljišč.

13Drugačnega zaključka ne narekuje niti primerjava z zadevo VSL II Cp 771/2015.² Okoliščine v navedeni zadevi so bile drugačne od obravnavanih. Glede na to, da je predlagateljev solastninski delež znašal 90 %, deleži ostalih solastnikov pa niso bili večji od 2 %, je bilo razmerje med solastninskimi deleži bistveno drugačno.

14Neutemeljeni so tudi očitki, povezani z dodelitvijo parcele s št. 12. Dejstvo, da je predlagatelj s parcelo 5, ki mu jo je podarila žena, postal mejaš parcele 12, ni sporno, očitek o zlorabi pravic pa pavšalen in neizkazan. Do pravnega prometa je prišlo v zakonski zvezi, katere smisel je v medsebojnem sodelovanju obeh zakoncev in ustvarjanju skupnega premoženja. Nenazadnje je pritožnica pred sodiščem prve stopnje navedla, da bi se najlažje odpovedala prav tej parceli.

15Ker niti uveljavljeni, niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 350 čl. ZPP) niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo druge nasprotne udeleženke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP).

16Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 35. členu ZNP.

¹ Kjer je sodišče sicer zaključilo, da ne gre za odločbo presenečenja in pojasnilo, da bi šlo za tako odločbo, če bi bila kršena pravica do izjave: "(...) in bi sodišče sprejelo odločitev, ki bi temeljila na drugačni pravni oceni, z vidika katere bi bila za odločitev o sporu bistvena predvsem druga dejstva in dokazi, ki jih stranka v pričakovanju drugačne pravne ocene ne bi navajala, ker jih tudi ob potrebni skrbnosti ne bi ocenila kot bistvene." (VSL sklep II Cp 2196/2016)
² V obravnavani zadevi je predlagatelj prejel nepremičnine v skupni vrednosti 29.578,46 EUR, s čimer je za 20.045,08 EUR presegel vrednost lastnega deleža. Druga nasprotna udeleženka pa je prejela nepremičnino v vrednosti 56.222,00 EUR in je za 27.621,84 EUR presegla vrednost lastnega deleža.