UPRS Sodba III U 66/2017-9

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Tožnica se je z vlogo z dne 13. 4. 2016 prijavila na Javni razpis štipendij Ad futura za študij v tujini za leto 2016 (v nadaljevanju Javni razpis), ki ga je objavil Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije (v nadaljevanju prvostopenjski organ), in sicer za študij po programu MSc Physiotherapy (pre-registration) na Univerzi v ..., v Veliki Britaniji. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo njeno vlogo zavrnil.

2V obrazložitvi odločitve je prvostopenjski organ uvodoma povzel določbe Javnega razpisa o predmetu razpisa in pogojih, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj za pridobitev štipendije ter pojasnil, da je tožnica tako določene pogoje izpolnjevala. V nadaljevanju prvostopenjski organ opisuje ocenjevanje vlog prijavljenih kandidatov na razpis in ugotavlja, da je bila tožničina vloga ocenjena s skupaj 15 točkami, nato pa navaja, koliko točk je dosegla po vsakem posameznem merilu.

3Prvostopenjski organ pojasnjuje, da je vrednost zaprošenih sredstev vseh vlagateljev, ki so izpolnjevali razpisne pogoje, presegala vrednost razpoložljivih sredstev in je zato pripravil prednostni seznam, na katerega je vlagatelje razvrstil glede na prejeto število točk. Ker je imelo več vlagateljev isto število točk, je za odločitev o upravičencih do štipendije uporabil razmejitvena merila, kot so bila določena v Javnem razpisu ter nato iz prednostnega seznama na seznam upravičencev do štipendije uvrstil tiste kandidate, ki so dosegli najmanj 20 točk, oziroma 19 točk z izpolnjevanjem dodatnih pogojev. Ker je bila tožničina vloga ocenjena s 15 točkami, to pomeni, da ni dosegla zadostnega števila točk za uvrstitev na seznam upravičencev do štipendije in je zato prvostopenjski organ njeno vlogo zavrnil.

4Tožnica je zoper odločitev prvostopenjskega organa vložila pritožbo, ki pa jo je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju drugostopenjski organ) zavrnilo. V obrazložitvi uvodoma povzema vsebino izpodbijane odločbe in pritožbene navedbe ter ugotavlja, da je za tožnico sporno to, da ji pri ocenjevanju ni bilo upoštevano njeno tutorstvo, ki ga izkazuje potrdilo Fakultete A. z dne 17. 8. 2016 in ga je tožnica uveljavljala kot vodilno funkcijo. Iz potrdila izhaja, da je tožnica sodelovala kot tutor za tuje Erasmus študente v času od februarja do junija 2013, vendar pa je razpisna komisija ugotovila, da gre za vodilno funkcijo z nizko stopnjo odgovornosti in zato tožnici ni dodelila točk iz tega naslova. Iz zapisnika razpisne komisije izhaja, da so se v skupino po merilu "7.5.1. Funkcije in vodilne vloge v različnih organizacijah" uvrstile vloge kandidatov, ki so sodelovali pri različnih dogodkih in soorganizirali že utečene ali vsebinsko manj zahtevne dogodke, med katere je razpisna komisija uvrstila tudi tutorje na fakultetah. Tutorstvo, ki so ga vlagatelji uveljavljali kot funkcije ali vodilne vloge, je komisija prepoznala kot delovne izkušnje brez posebnih funkcionarskih ali vodilnih vlog in vlagateljem dodelila točke po merilu "7.5.2. Relevantne delovne izkušnje", ne pa točk za vodilno vlogo pri različnih organizacijah. Skladno s tem je zato tudi tožnici tutorstvo upoštevala kot eno od delovnih izkušenj in je iz tega naslova prejela najvišje možno število točk, to je 5 točk. Drugostopenjski organ še navaja, da je razpisna komisija jasno utemeljila razlike med odgovornostjo funkcije, oziroma zahtevnostmi različnih nalog in dodeljenimi točkami. Tutorstvo ne more imeti enake teže kot organizacija mednarodnega projekta ali vodenje določenega društva, za kar je bilo nekaterim vlagateljem priznano 5 točk. To, da je tožnica sama izvajala tutorstvo, ni relevantno, saj na določitev točk ne vpliva koliko oseb je izvajalo kakšno nalogo, pač pa zahtevnost in odgovornost nalog, kot tudi število oseb, ki so imele vpliv na to aktivnost. Iz potrdila Fakultete A. izhaja, da je tožnica pri tutorstvu sodelovala z devetimi študenti in pomagala študentki s posebnimi potrebami. Ne dvomi, da je delo opravila odgovorno, vendar pa ta ni odgovornost za večje naloge. Tutorstvo zato tudi po mnenju drugostopenjskega organa ne sodi v kategorijo vodilnih, oziroma nosilnih funkcij.

5Tožnica se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in v tožbi sodišču primarno predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi ter vrne toženi stranki v ponovno odločanje, podrejeno pa, da izpodbijano odločbo spremeni tako, da njeni vlogi za štipendijo ugodi. Tožena stranka naj ji tudi povrne stroške postopka. Tožbo vlaga iz razloga napačne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, meni pa tudi, da je prvostopenjski organ pomanjkljivo obrazložil število točk, ki jih je tožnica dosegla, oziroma jih ni dosegla v postopku pridobivanja štipendije.

6Tožnica navaja, da je bilo v razpisu pod točko "7.5. Karierni načrt", in sicer pod številko "5.1. Funkcije in vodilne vloge v različnih organizacijah" navedeno, da se s tem točkujejo funkcije, vodilne ali nosilne vloge ter posebne zadolžitve, kot so organizator, vodja in podobno, glede na stopnjo odgovornosti in zahtevnosti. Svoji vlogi je priložila potrdilo Fakultete A. z dne 17. 8. 2016, kjer je navedeno, kaj je tožnica opravljala. Meni, da je bila njena vloga vodilna, saj je edina v tem času opravljala dela in naloge tutorja, kar je zahtevalo visoko stopnjo odgovornosti in odgovorne naloge. Če bi bila neuspešna, bi imeli Erasmus študenti težave pri zagotavljanju pozitivnih učnih in drugih uspehov, s tem pa bi to pomenilo negativno oceno tudi za fakulteto. V poročilu je navedeno, da je delo opravila uspešno in z visoko stopnjo odgovornosti, podrobneje so opisane tri zadnje večje aktivnosti. Ne gre zanemariti niti pomoči italijanski Erasmus študentki z lažjo obojestransko izgubo sluha, kar je terjalo specifičnost v sporazumevanju in pristopu, torej individualen pristop. O delu tožnice bi vedel povedati B.B., vodja mednarodne pisarne Fakultete A., za katerega predlaga, da se ga zasliši kot pričo. Meni, da drugostopenjski organ ni ocenil, kaj je pomenila njena individualna pomoč italijanski študentki s posebnimi potrebami. Trdi, da je vsako delo tutorja obsežno, zahtevno in odgovorno, tutorji pa so študentom v veliko pomoč. V prvostopenjski odločbi ni nikjer navedeno, da nihče od prijavljenih kandidatov na javni razpis ni prejel točk iz naslova tutorstva, pač pa je bilo to dejstvo navedeno šele v drugostopenjski odločbi. Prav tako v prvostopenjski odločbi ni navedeno, da so točke, ki bi jih morala komisija upoštevati pri ocenjevanju po kriteriju "5.1." bile upoštevane pri kriteriju "5.2.". Meni, da tožena stranka ni upoštevala vseh razpoložljivih listin, ki so bile v spisu, pač pa take kriterije uporabila šele ob odločanju o pritožbi.

7Tožena stranka je v odgovoru na tožbo sodišču predlagala, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne ter ponovila ključne poudarke iz izpodbijane in drugostopenjske odločbe.

K točki I izreka:

8Tožba ni utemeljena.

9Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil vse razloge za svojo odločitev, to pa je dodatno argumentiral drugostopenjski organ ter se opredelil tudi do vseh pritožbenih navedb tožnice. Sodišče zato zavrača njen očitek, da naj bi bila obrazložitev glede števila točk, s katerimi je bila ocenjena njena vloga, nepopolna, torej zavrača očitek o bistveni kršitvi pravil postopka v tem smislu. Prav tako sodišče ugotavlja, da je tožena stranka dejansko stanje zadeve v celoti raziskala, svojo odločitev oprla na relevantne materialne predpise, vse to pa ustrezno utemeljila in zato zavrača tudi tožničin očitek o zmotni uporabi materialnega prava in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijani odločbi v celoti sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožničinimi tožbenimi navedbami pa še dodaja:

10Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka tožnici priznala točke po merilu "7.2. Stopnja študija" (10 točk) in po merilu "7.5. Karierni načrt" (5 točk), slednje za relevantne delovne izkušnje. Med strankama ni sporna odmera točk za stopnjo študija, niti to, da tožnici po ostalih merilih (uspeh, sofinanciranje študija, dosežki) točke niso bile priznane, pač pa je sporna odmera točk po merilu "7.5. Karierni načrt".

11V Javnem razpisu je bilo določeno, da lahko vlagatelj po točki "7.5. Karierni načrt" uveljavlja funkcije ter delovne izkušnje iz let 2013, 2014 in 2015, in sicer kot funkcije in vodilne vloge v različnih organizacijah (točka 7.5.1.) in kot relevantne delovne izkušnje (točka 7.5.2.). Določeno je bilo, da se, kolikor vlagatelj uveljavlja več izkušenj, ki presegajo največje število možnih točk po posamezni točki, te odmerijo le do največjega številka točk. Za merilo po točki "7.5.1. Funkcije in vodilne vloge v različnih organizacijah" je Javni razpis določal, da se po tem merilu točkujejo funkcije, vodilne ali nosilne vloge ter posebne zadolžitve, kot so organizator, vodja in podobno, glede na stopnjo odgovornosti, in sicer: funkcije z visoko stopnjo odgovornosti (obsežne, zahtevne in zelo odgovorne naloge) s 5 točkami; funkcije s srednjo stopnjo odgovornosti (manj zahtevne naloge z nižjo stopnjo odgovornosti) s 3 točkami in funkcije z nizko stopnjo odgovornosti (manj zahtevne in nezahtevne naloge z nizko stopnjo odgovornosti) z 0 točkami. Za merilo pod točko "7.5.2. Relevantne delovne izkušnje" pa je Javni razpis določil, da se upoštevajo relevantne delovne izkušnje v trajanju najmanj 6 mesecev, s tem da so te izkušnje povezane s področjem študija, na katerega je bil vlagatelj vpisan, oziroma se vpisuje, in sicer, če so trajale do vključno 12 mesecev in več s 5 točkami in če so trajale od vključno 6 do 12 mesecev s 3 točkami.

12Vloge kandidatov, ki so prispele na Javni razpis, je dne 14. 12. 2016 obravnavala razpisna komisija, ki jo je imenoval prvostopenjski organ. Iz zapisnika te komisije, ki je v upravnem spisu, je razvidno, da je ta najprej preverila ali vloge izpolnjujejo formalne pogoje. Ker je vrednost zaprošenih sredstev presegla razpoložljiva sredstva, je komisija skladno z 8. točko Javnega razpisa najprej določila prednostni seznam, nato pa določila še razmejitvena merila po vrstnem redu, določenem v petem odstavku te točke razpisa, in to tako, da so bili do štipendije upravičeni tisti vlagatelji, ki so dosegli najmanj 20 točk. Dne 15. 12. 2016 je komisija izvedla ocenjevanje posameznih vlog in v zapisniku pojasnila način njihovega vrednotenja po posameznih kriterijih ocenjevanja, določenih z Javnim razpisom. Iz zapisnika komisije izhaja, da je pri ocenjevanju po merilu "Funkcije in vodilne vloge v različnih organizacijah" primerjala funkcije kandidatov pod posamezno točko javnega razpisa glede na stopnjo odgovornosti in zahtevnost zadolžitev, nato pa jih razdelila v 3 skupine. Pri tej razvrstitvi je upoštevala uradna dokazila organizacij, kjer je kandidat tako funkcijo ali vodilno vlogo opravljal. Komisija je v nadaljevanju obširno opisala, kaj je upoštevala pri ocenitvi posamezne funkcije z določenim številom točk in primere tovrstnih aktivnosti, kar je drugostopenjski organ tudi povzel v obrazložitvi svoje odločbe. Tako je s 5 točkami ocenjevala organizacijo mednarodne strokovne delavnice, pripravo in izvedbo licenčnega seminarja, izdelavo spletne strani in portala za širšo javnost, kot primere funkcij pa navajala ustanovitelje različnih organizacij, predsednike društev, predsednike in podpredsednike mednarodnih organizacij, urednike strokovnih revij, organizatorje različnih projektov na mednarodnem področju, oziroma projektov za širšo javnost. S 3 točkami je komisija ocenjevala tiste dejavnosti, ko aktivnost kandidata ni bila izvedena samostojno, sem pa uvrstila funkcije predsednika komisije društva ter funkcije izbire in vodenja ekipe na mednarodnih tekmovanjih z doseženimi rezultati. Z 0 točkami pa je komisija ocenila tiste dejavnosti kandidatov, ki so imele nizko stopnjo odgovornosti, nekatere med njimi pa prepoznala kot delovne izkušnje in ne kot funkcionarske ali vodilne vloge. Sem je uvrstila vloge kandidatov, ki so sodelovali pri raznih dogodkih, soorganizirali že utečene ali vsebinsko manj zahtevne dogodke, voditelje skupinskih vadb, tutorje na fakultetah, voditelje odnosov z javnostmi.

13Sodišče ugotavlja, da je glede na opisan način ocenjevanja tožena stranka tožničino tutorstvo (poleg delovne prakse pri C., dela pomočnika vodje pisarne pri odvetnici D.D., dela pomočnika fizioterapevta v E., prostovoljne pomoči pri negi F.F., dela vaditelja telesne vadbe pri G. in delovne prakse pri H.) štela kot relevantne delovne izkušnje v trajanju več ko 12 mesecev in ji, glede na ta čas, priznala 5 točk po tem merilu. S tako oceno tožene stranke sodišče soglaša in ne sledi tožničini trditvi, da bi moralo biti tutorstvo, ki ga je izvajala, ocenjeno kot funkcija in vodilna vloga ter torej točkovano po merilu "7.5.1." Javnega razpisa in ne le šteto kot relevantne delovne izkušnje po merilu "7.5.2.". Ocena tožene stranke je namreč po presoji sodišča skladna z merili, ki jih je določila v Javnem razpisu, v izpodbijani odločbi pa so pojasnjeni tudi vsi razlogi za tako oceno, povzeta vsebina tutorstva, ki ga je izvajala tožnica in njegov pomen ter pojasnjene razlike med tutorstvom ter opravljanjem funkcij in vodilnih vlog v različnih organizacijah. Sodišče se, da bi se izognilo ponavljanju, v celoti pridružuje taki obrazložitvi in zato tam navedenih razlogov ne ponavlja (zadnji odstavek na 3. strani in njegovo nadaljevanje na 4. strani drugostopenjske odločbe). Tožnica je v tožbi sicer navajala, da je tako obrazložitev podal šele drugostopenjski organ in da v prvostopenjski odločbi ni bilo obrazloženo, zakaj je bilo tutorstvo upoštevano kot relevantne delovne izkušnje in ne kot funkcija ali vodilna vloga, kar naj bi bila bistvena kršitev določb postopka, vendar pa sodišče temu ne sledi, saj je treba obe odločbi šteti za zaključeno celoto. Prvostopenjski organ je v izpodbijani odločbi pojasnil način izvedbe postopka in ocenjevanja, drugostopenjski organ pa z obširnejšo obrazložitvijo, kar je v skladu z 248. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), odgovoril na tožničine pritožbene navedbe, ki so enake tožbenim ugovorom. Sodišče tudi ni sledilo tožničinemu dokaznemu predlogu za zaslišanje priče - vodje mednarodne pisarne pri Fakulteti A. B.B. o tem, kakšne so bile tožničine zadolžitve ob tutorstvu, saj to izhaja že iz predloženega potrdila in zato tak dokazni predlog ocenjuje kot nepotreben.

14Na podlagi vsega navedenega je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev, je sodišče, skladno z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

K točki II izreka:

15Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.