UPRS Sklep I U 355/2018-6

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

1Tožeča stranka je dne 14. 2. 2018 vložila tožbo zoper izpodbijani sklep, s katerim je Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju Ministrica) v postopku izvedbe Javnega razpisa za sofinanciranje projektov spodbujanja podjetništva med mladimi 2017 - 2019 v okviru prednostne osi 8 „Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile“, prednostne naložbe 8.2 „Trajnostno vključevanje mladih na trg dela, predvsem tistih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, vključno z mladimi, ki so izpostavljeni socialni izključenosti, in mladimi iz marginaliziranih skupnosti, vključno prek izvajanja jamstva za mlade“, specifičnega cilja 8.2.1 „Znižanje brezposelnosti mladih“ Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 - 2020, vlogo tožeče stranke kot prijavitelja na omenjeni Javni razpis zavrnila. Tožeča stranka v tožbi zatrjuje nezakonitost izpodbijanega sklepa ter predlaga njegovo odpravo ter povrnitev stroškov postopka.

2Hkrati s tožbo tožeča stranka zahteva izdajo začasne odredbe, s katero naj sodišče do pravnomočne odločitve o tožbi zadrži izvrševanje vseh sklepov, izdanih v okviru izbora za dodelitev sredstev za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija in izvajanje vseh aktivnosti iz zadevnega Javnega razpisa ter do pravnomočne odločitve o tožbi zadrži podpis pogodbe o sofinanciranju z izbranim prijaviteljem za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija, oziroma podrejeno, če je do podpisa pogodbe že prišlo, zadrži izvajanje vseh aktivnosti po pogodbi o sofinanciranju, sklenjeni z izbranim prijaviteljem, v vsakem primeru pa naloži toženi stranki, da ji povrne vse stroške, povezane z vloženo zahtevo.

3V zahtevi navaja, da je verjetno izkazana terjatev razvidna iz tožbe in da je začasna odredba potrebna zato, da se prepreči nastanek težko popravljive škode. Tožeči stranki namreč zaradi nezakonitega sklepa nastaja velika gospodarska škoda. Če bi bila izbrana na javnem razpisu, bi skupaj s projektnimi partnerji izvajala aktivnosti iz Javnega razpisa, na katere so se pripravljali več mesecev. Iz tožbe in še podrobneje iz vloge na razpis je razvidno, za kakšne aktivnosti gre in koliko sredstev izgublja. Tožeči stranki in projektnim partnerjem bi samo v letu 2017 pripadlo 48 038,00 EUR upravičenih sredstev, v letu 2018 pa 297 840,00 EUR. Skupna višina upravičenih sredstev v vseh letih izvajanja znaša za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija 597 263,00 EUR. Tako visoka sredstva pomenijo veliko gospodarsko škodo, ki tožeči stranki in projektnim partnerjem nastaja z vsakim dnem, ko ne izvajajo aktivnosti iz razpisa. Da bo škoda težko popravljiva, pa izhaja iz tega, da je ali še bo podpisana pogodba o sofinanciranju z drugim prijaviteljem, ki bo izvajal aktivnosti in v ta namen pridobil sredstva, ki bi jih sicer dobila tožeča stranka. Tožeča stranka in njeni partnerji so se še posebej po obvestilu, da bodo izbrani, pripravljali na izvajanje aktivnosti in temu primerno prilagodili druge dejavnosti, zaradi česar jim sedaj nastaja še dodatna gospodarska škoda, ki bo težko popravljiva.

4Tožena stranka v odgovoru na zahtevo za izdajo začasne odredbe sodišču predlaga, da zahtevo tožeče stranke zavrne.

5Sodišče je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo iz naslednjih razlogov:

6Po določbah prvega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožba ne ovira izvršitve upravnega akta, zoper katerega je vložena. Pač pa lahko po drugem odstavku istega člena sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda; pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Po tretjem odstavku istega člena lahko tožnik iz razlogov iz prejšnjega odstavka zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno.

7Začasna odredba torej predstavlja nujen ukrep, s katerim sodišče, če so izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji, začasno odloži izvršitev dokončnega upravnega akta oziroma začasno uredi stanje, kot se to predlaga v konkretnem primeru. Osnovni pogoj za izdajo začasne odredbe pa je v obeh primerih škoda, ki je nastala ali ki konkretno grozi tožeči stranki in ki je težko popravljiva, obenem pa takšna, da pretehta javno korist, ki se zasleduje z izpodbijanim aktom.

8V konkretnem primeru je sporna odločitev Ministrstva o vlogi tožeče stranke, s katero je le-ta kandidirala na Javnem razpisu za sofinanciranje projektov spodbujanja podjetništva med mladimi. Vloga, ki jo je dala tožeča stranka na Javni razpis, oziroma njeno kandidiranje na razpisu za pridobitev javnih sredstev, pa še ne pomeni, da bo na Javnem razpisu tudi izbrana. Zagotavlja ji le, da se bo njena vloga obravnavala enako kot vloge drugih udeležencev in s tem enak položaj na razpisu, medtem ko izbor kot takšen ter pridobitev zaprošenih sredstev predstavlja zgolj njeno pričakovanje in s tem bodoče negotovo dejstvo, ki je odvisno od ocenjevanja njene vloge na Javnem razpisu. To pa pomeni, da zelo hudih in škodljivih posledic s tem, da se ji neko pričakovanje ni uresničilo, tožeča stranka že v načelu ne izkazuje, s tem pa tudi ni izkazana škoda, ki se po citiranih določbah 32. člena ZUS-1 zahteva za izdajo začasne odredbe. Navedbe tožeče stranke o visokem znesku zaprošenih sredstev in o pripravah tožeče stranke in njenih partnerjev na aktivnosti iz razpisa, s katerimi tožeča stranka utemeljuje veliko gospodarsko škodo in kar vse sodi v okvir omenjenega pričakovanja, da bo tožeča stranka na razpisu uspela, zato niso pomembne za odločitev. Poleg tega ni izkazano niti, da gre za škodo, ki je težko popravljiva. Škoda v denarju je namreč vedno nadomestljiva, kar še posebej velja v konkretnem primeru, ko vsakokratni Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (ZIPRS) zagotavlja, da bo tožnica v primeru uspeha v postopku sredstva dobila izplačana iz sredstev proračuna, ki so namenjena poravnavanju obveznosti na podlagi pravnomočnih sodb in dokončnih upravnih odločb. Predlagani ukrep pa bi poleg tega po presoji sodišča pomenil tudi nesorazmeren poseg v javne koristi, saj bi se z njim poseglo v izvedbo izbranih projektov in s tem v uresničevanje javnega interesa, ki je v spodbujanju podjetništva med mladimi in ki se zasleduje z Javnim razpisom, poseglo pa bi se glede na povedano nesorazmerno tudi v koristi udeležencev, ki so uspeli na Javnem razpisu in ki so jim bila sredstva že dodeljena.

9Ker torej v obravnavanem primeru niso izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe, je sodišče odločilo tako, kot izhaja iz izreka sklepa.