VSRS Sklep X DoR 1/2018-4

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali se prepoved opravljanja funkcije člana nadzornega sveta banke lahko izreče zgolj na podlagi okoliščine, da se član nadzornega sveta ni izločil in zapustil prostora pri glasovanju o sklepu, s katerim je nadzorni svet potrdil, da se je seznanil z dejstvi, ki izvirajo tudi iz sfere tega člana nadzornega sveta?

1Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Banke Slovenije, št. PBH-24.50-009/17-002 z dne 1. 8. 2017, o prepovedi opravljanja funkcije člana nadzornega sveta. Banka Slovenije je tožniku prepovedala opravljanje navedene funkcije na podlagi 1. točke prvega odstavka 273. člena Zakona o bančništvu (v nadaljevanju ZBan-2), ker je ugotovila, da ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta banke iz 2. točke prvega odstavka 53. člena ZBan-2, ker kot „član nadzornega sveta nima lastnosti za nadzor nad vodenjem poslov banke ter njegovo ravnanje zbuja dvom o njegovi zmožnosti za zagotovitev varnega in skrbnega nadzora nad vodenjem poslov banke v skladu s profesionalno skrbnostjo in najvišjimi etičnimi standardi ter preprečevanjem nasprotja interesov, saj ni ravnal v skladu z najvišjimi etičnimi standardi upravljanja, upoštevajoč preprečevanje nasprotja interesov, ker se, ko je to bilo potrebno, ni ustrezno opredelil do nastanka okoliščin nasprotja interesov, do katerega je prišlo na 5. redni seji nadzornega sveta banke dne 13. 12. 2016 pri obravnavi A. A., z. o. o. in družbe B. B., d. o. o., v katerih je direktor.“

2Tožnik je zoper sodbo sodišča prve stopnje vložil predlog za dopustitev revizije. Pomembnost prvih dveh predlaganih vprašanj utemeljuje z zagotovitvijo pravne varnosti. Iz navedb med drugim izhaja, da ni sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki bi dala odgovor na vprašanje, ali je v primeru, ko gre za nasprotje interesov, opustitev dolžnega ravnanja člana nadzornega sveta banke pred glasovanjem nadzornega sveta sama po sebi kršitev v smislu navedenih določb ZBan-2, in ali je prepoved opravljanja funkcije sorazmerna z očitano kršitvijo. Tretje vprašanje pa se nanaša na očitek, da je sodišče prve stopnje odstopilo od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, ker naj bi s sklicevanjem na tožbene navedbe samo ugotavljalo dejansko stanje brez glavne obravnave.

3Predlog je delno utemeljen.

4Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj vzpostavlja vprašanje pomena nepravilnega ravnanja oziroma opustitve dolžnega ravnanja člana nadzornega sveta banke (zaradi svoje neizločitve) v primeru nasprotja interesov pri obravnavanju in odločanju nadzornega sveta banke (torej ne glede na naravo odločitve) v razmerju do pogojev iz 2. točke prvega odstavka 53. člena ZBan-2, ki jih mora izpolnjevati član nadzornega sveta banke. Ker gre za vidik, s katerim se zagotavlja pravna varnost, je Vrhovno sodišče revizijo v tem delu dopustilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).