UPRS Sodba II U 558/2017-13

Tožba se zavrne.

1Z v uvodu navedeno odločbo je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo tožbe in zastopanja v postopku za določitev preživnine, kot morebitnega izbranega odvetnika pa je navedel A.A. iz Maribora. Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da je bil tožnik v času, ko je bil mladoleten, s sodbo št. IV P 305/2014 Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 2. 2. 2016, ki je postala pravnomočna in izvršljiva 15. 6. 2016, dodeljen v varstvo in vzgojo materi B.B. Preživnina zanj je bila določena s sodbo IV P 800/2012 z dne 17. 3. 2014. Organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da je bila za tožnika preživnina že določena, s polnoletnostjo pa prejšnji izvršilni naslov ni prenehal, ampak je preživninski zavezanec dolžan plačevati preživnino v višini, določeni z zadnjim izvršilnim naslovom ter zadnjim obvestilom pristojnega centra za socialno delo o uskladitvi preživnine. Ker tako ni razlogov, da bi bila preživnina ponovno določena, je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo v s skladu s 24. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) kot neutemeljeno zavrnil.

2Tožnik v vloženi tožbi navaja, da prosi za brezplačno pravno pomoč v obliki sestave tožbe in zastopanja zaradi plačila preživnine. Do sedaj je plačilo prejemala njegova mama preko preživninskega sklada, saj je oče ni plačeval. Septembra 2017, ko je dopolnil 18 let, je mama prejela obvestilo preživninskega sklada, da mora sam vložiti za preživnino. Navaja, da se šola v smeri pek na Živilski šoli v Mariboru, zato je po zakonu upravičen do preživnine, ki mu jo mora nakazovati oče. Prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, da ga bo pri tem lahko zastopala odvetnica. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

3Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev. V izpodbijani odločbi navedenim razlogom dodaja, da glede na veljavno zakonodajo s polnoletnostjo tožnika izvršilni naslov, s katerim je bila določena preživnina, ne preneha. Zato tožba na ponovno določitev le-te ni dovoljena, mogoče bi bilo uveljavljati zvišanje, znižanje ali odpravo le-te. Glede tožbene navedbe, da je preživnino, ker preživninski zavezanec le-te ni plačeval, prejemala mati s strani Javnega štipendijskega razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS, pa tožena stranka dodaja, da postopek pred tem skladom ni postopek pred sodiščem, zato zanj brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti.

4Tožba ni utemeljena.

5Pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči določa ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena pravi, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Organ za brezplačno pravno pomoč torej ne ugotavlja samo materialnega položaja prosilca, ampak mu zakon nalaga, da ugotovi tudi obstoj drugih pogojev, določenih z zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določa 24. člen ZBPP. Po tem členu se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

6Po presoji sodišča je pravilna odločitev organa za brezplačno pravno pomoč, da pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči za postopek določitve preživnine po 24. členu ZBPP niso izpolnjeni. Organ za brezplačno pravno pomoč pravilno ugotavlja, da tožnik že ima izvršilni naslov za plačilo preživnine in sicer sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. IV P 800/2012 z dne 17. 3. 2014, zato ponovnega postopka ne bi bilo razumno začeti.

7Kar pa zadeva tožbene navedbe, da je do osemnajstega leta za tožnika prejemala nadomestilo preživnine njegova mati od Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS, pa sodišče pojasnjuje, da v skladu z 21.a členom in tretjim odstavkom 21.b člena Zakona o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu RS (v nadaljevanju ZJSRS) pravica prejemati nadomestilo preživnine od tega sklada traja samo do dopolnjenega 18 leta starosti. Po tem je mogoče preživnino terjati le od preživninskega zavezanca. Če preživninski zavezanec te svoje obveznosti ne izpolnjuje, je mogoče zoper njega vložiti predlog za izvršbo. Za sestavo in vložitev predloga za izvršbo in za zastopanje v tem postopku pa lahko tožnik vloži novo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

8Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).