VSC Sodba Cp 416/2017

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.

III. Tožeča stranka je dolžna prvotožencu Jožetu Bercku v 15 dneh povrniti pritožbene stroške v znesku 699,97 EUR, v primeru zamudnega plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po poteku izpolnitvenega roka, dalje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke (v nadaljevanju tožnice) na ugotovitev, da v zapuščino po pokojni E. Š. ne spada 4/10 nepremičnine parc. št. ... k. o. ..., ker je ta last tožnice. Odločilo je tudi o pravdnih stroških in tožnici naložilo, da prvotožencu v 15 dneh povrne 1.152,29 EUR, v primeru zamudnega plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Tožnica je v pritožbi zatrjevala, da uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in predlagala, da se njeni pritožbi ugodi in izpodbijana sodba razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve v ponovno odločanje. V pritožbi je zatrjevala, da je v tožbi in kasnejših vlogah zatrjevala, da sta bili z zapustnico oziroma lastnico zemljišč prisiljeni v gradnjo novega objekta, saj je bil star objekt neprimeren za uporabo, zato pa je bil izdelan nov stanovanjski objekt. Torej je podala trditve o nastanku nove stvari z vlaganji, pri čemer je prišlo do spremembe identitete zgradbe. Prvi odstavek 21. člena ZTLR je omogočal pridobitev lastninske pravice tudi z ustvaritvijo nove stvari. Tudi sodna praksa (npr. II Ips 439/2005 in II Ips 791/2006) šteje, da gre za novo stvar, kolikor je mogoče pridobiti izključno lastninsko pravico na delu zgradbe ali gre za spremenjeno identiteto zgradbe. Sodišče prve stopnje se z vprašanjem zatrjevane pridobitve solastninske pravice tožnice na podlagi ustvaritve nove stvari ni ukvarjalo. Zato je vprašanje takšne zatrjevane tožničine pridobljene lastninske pravice ostalo nepojasnjeno, sodba pa ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih ter je podana bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je tudi zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je zaključilo, da tožnica ni podala trditvene podlage o obstoju dogovora med tožnico in zapustnico o skupni gradnji. Takšne trditve tožnice izkazuje tožničina tožbena navedba o tem, da sta se z zapustnico dogovorili, kako bosta novo izgrajeno nepremičnino skupaj uporabljali, tožnica pa je gradbena dela opravljala ob vednosti in s soglasjem zapustnice.

3Na pritožbo tožnice je odgovoril prvotoženec. V odgovoru na pritožbo je zatrjeval, da so neresnične pritožbene trditve tožnice, da je ta zatrjevala, da je z lastnim delom in sredstvi ustvarila novo stvar. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev jasno in v zadostni meri obrazložilo in so neutemeljene nasprotne pritožbene trditve. Sicer pa bi bil utemeljen tudi prvotoženčev ugovor zastaranja. Predlagal je zavrnitev pritožbe in priglasil pritožbene stroške ter zahteval njihovo povrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

521. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) predstavlja splošno določbo, s katero ta zakon opredeljuje možne načine pridobitve lastninske pravice po samem zakonu (torej na originaren način).¹ Pogoje za pridobitev lastninske pravice z ustvaritvijo nove stvari² opredeljuje 22. člen ZTLR. Ta v prvem odstavku določa, da "kdor iz svojega materiala z delom izdela novo stvar, pridobi na njej lastninsko pravice", v tretjem odstavku pa, "če je nekdo iz tujega materiala s svojim delom izdelal novo stvar, pripada njemu, če je dobroveren in če je vrednost dela večja od vrednosti materiala; če pa sta vrednosti enaki, nastane solastnina". Ker je tožnica kot svoj prispevek k gradnji nove stanovanjske hiše na zemljišču zapustnice zatrjevala zgolj vlaganje (fizičnega) dela, katerega je vrednostno ocenila na 4/10 vrednosti nepremičnine, takšne trditve ne dajejo podlage za uporabo 22. člena ZTLR kot možne podlage za tožničino pridobitev (solastninske) pravice na nepremičnini zapustnice parc. št. ... k. o. .... Pritožbene drugačne trditve tako niso utemeljene.

6Glede na zgoraj predstavljeno pravilno določbo ZTLR, ki določa pogoje za pridobitev lastninske pravice v zvezi z izdelavo nove stvari, so neutemeljene pritožbene trditve, da sodišče prve stopnje takšne pravne podlage tožničinega zahtevka glede na tožničine trditve ni presojalo. Utemeljenost zatrjevane takšne pravne podlage je presojalo v točki 9 obrazložitve sodbe, v tej pa navedlo tudi razloge o tem, zakaj meni, da po takšni podlagi tožničin zahtevek ni utemeljen. V zvezi s presojano takšno pravno podlago pa se je sodišče v točki 11 obrazložitve izreklo tudi o z njo povezani pravni podlagi iz 24., 25. in 26. člena ZTLR, torej o gradnji na tujem zemljišču. V zvezi z 22. členom ZTLR, kot zatrjevano pravno podlago, je sodišče prve stopnje glede na trditve tožnice in nesporne ugotovitve, da je tožnica, ki je bila v času gradnje nove stanovanjske hiše dijakinja in študentka in je vlagala v gradnjo le delo, zapustnica pa je pridobila zemljišče in zagotovila material za gradnjo (bila investitorka gradnje), pravilno presodilo, da ta ne more predstavljati podlage za tožničino pridobitev solastninske pravice na zapustničini nepremičnini. Pritožbeni očitki o podani absolutni bistveni kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP se tako izkažejo kot neutemeljeni.

7Sodišče prve stopnje je sicer pravilno pojasnilo³, da tudi v času veljavnosti ZTLR sodelovanje tretjega pri vlaganjih oziroma gradnji izključuje uporabo določb o izvirni (originarni) pridobitvi lastninske pravice. V primeru skupne gradnje (npr. med lastnikom zemljišča in tretjim) je lahko podlaga, ki ustvari stvarnopravne učinke, torej spremembo (so) lastninske pravice, le pravnoposlovna (po 33. členu ZTLR). Pravni posel po 33. členu ZTLR pa lahko predstavlja le dogovor, katerega bistven element je dogovor, da zaradi dogovorjenega vlaganja vlagatelja lastnik nepremičnine soglaša oziroma temu priznava, da zaradi teh pridobi tudi (so)lastninsko pravico na nepremičnini. Pravilno je sodišče prve stopnje ob tem ugotovilo, da tožnica trditev o takšnem dogovoru, ki bi ga naj sklenila z zapustnico, ni zatrjevala.⁴ Že pritožbeno povzeta vsebina trditev tožnice v tožbi ne utemeljuje njenih pritožbenih očitkov o zmotnosti takšnih ugotovitev sodišča prve stopnje. Iz te namreč ne izhaja niti sklenitev dogovora o skupnih vlaganjih oziroma o skupni gradnji stanovanjske hiše med tožnico in zapustnico, še zlasti pa tudi ne, da je bilo med tožnico in zapustnico (tudi) dogovorjeno, da ji zapustnica zaradi vlaganj v gradnjo prizna (so)lastninski delež na nepremičnini.

8Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti samo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (člen 353 ZPP).

9Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama trpi svoje pritožbene stroške, prvotožencu pa je dolžna povrniti njegove pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Potrebni pritožbeni stroški prvotoženca znašajo 699,97 EUR in jih predstavlja nagrada za odgovor na pritožbo po tar. št. 21/I OT v višini 1250 točk oziroma 573,75 EUR (1 točka je 0,459 EUR) in 22 % DDV v znesku 126,22 EUR.

¹ Vsebina navedenega člena glasi: Po samem zakonu se lastninska pravica pridobi z ustvaritvijo nove stvari, s spojitvijo, pomešanjem, z zgraditvijo na tujem zemljišču, ločitvijo plodov, s priposestvovanjem, pridobitvijo lastnine od nelastnika, s prilastitvijo (okupacijo) in v drugih primerih, ki jih določa zakon.
² kot enega od v 21. členu ZTLR opredeljenih možnih načinov pridobitve.
³ Takšna stališča izhajajo tudi iz sodb VS RS II Ips 32/2016, II Ips 39/2010, II Ips 282/2004, II Ips 733/2009, II Ips 175/2000, II Ips 97/2016, II Ips 111/2004.
⁴ V izpovedbi je tožnica vsebino takšnega dogovora celo zanikala.