VDSS Sodba in sklep X Pdp 363/2017

I. Pritožbi predlagatelja se ugodi, pritožbi nasprotne udeleženke pa delno ugodi tako, da se sodba sodišča prve stopnje razveljavi v točki II, III in IV izreka in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem se pritožba nasprotne udeleženke zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (I. točka izreka).

III. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

1Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo, s katero je razsodilo:

"I. Ugotovi se, da je nasprotna udeleženka kršila 39. člen Kolektivne pogodbe A. d.d., z dne 31. 8. 2011 ter 34. člen Pravilnika o plačah in posebnih nagradah A. d.d., ker za leto 2011 do dneva 31. 8. 2012 in za leto 2012 do 31. 8. 2013 ni izplačala vsem zaposlenim dela plače iz poslovne uspešnosti na podlagi uspešnosti poslovanja družbe.

II. Nasprotna udeleženka je dolžna skladno z 39. členom Kolektivne pogodbe A. ter 34. člena Pravilnika o plačah in posebnih nagradah izplačati del plače iz poslovne uspešnosti, tudi tistim zaposlenim, ki uspešnosti niso prejeli, na podlagi uspešnosti poslovanja družbe in sicer za leto 2011 44 delavcev po kolektivni pogodbi in 173 delavcev tako imenovanih lastnih zastopnikov, za leto 2012 pa mora izplačati poslovno uspešnost 242 delavcem zaposlenim po kolektivni pogodbi in 279 tako imenovanim lastnim zastopnikom, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 9. 2012 dalje do plačila in za leto 2012 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 3. 2014 dalje do plačila, v roku 15 dni, da ne bo izvršbe.

III. Kar zahteva predlagatelj več ali drugače in sicer, da udeleženec izplača del plače iz poslovne uspešnosti na podlagi uspešnosti poslovanja za leto 2011 in 2012 tudi delavcem, ki so takšno uspešnost prejeli, oziroma drugače, da je dolžna udeleženec izplačati delavcem na podlagi uspešnosti poslovanja družbe za leto 2011 v višini 1.058,84 EUR bruto in zavarovalnim zastopnikom v višini 795,07 EUR bruto, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 1. 9. 2012 dalje do plačila, ter za leto 2012 delavcem v višini 1.473,50 EUR bruto in zavarovalnim zastopnikom 771,73 EUR bruto, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 1. 9. 2013 dalje do plačila, se zavrne.

IV. Predlagatelj in udeleženec nosita vsak svoje stroške postopka."

2Predlagatelj vlaga pritožbo iz vseh razlogov po 338. členu ZPP, zlasti pa zaradi bistvenih kršitev pravil postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP ter 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter odmere stroškov ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v točki III spremeni tako, da zahtevku predlagatelja tudi v tem delu ugodi, stroške pa ponovno odmeri, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sodišče je po izvedenih dokazih ugotovilo, da je procesna predpostavka za ta postopek podana, ter ugotovilo utemeljenost tožbenega zahtevka glede na vsebino 39. člena Kolektivne pogodbe nasprotne udeleženke in 34. člena Pravilnika nasprotne udeleženke. Sodišče je tako zaradi pomanjkanja dogovora med pravdnima strankama odločilo o utemeljenosti zahtevka, ne pa tudi o sami višini, ki naj bi bila v pristojnosti uprave.

3Predlagatelj izrecno izpostavlja, da se je v tem postopku skliceval na vsebino Dogovora o sodelovanju delavcev pri upravljanju z dne 14. 4. 2000, na podlagi katerega je bil udeleženec zavezan k sklenitvi ustreznega dogovora in je bila razdelitev za obe leti nepravilna in v nasprotju s citiranim dogovorom. Sodišče je v obrazložitvi (točka 19) navedlo, da sodišče Dogovora ni moglo upoštevati, ker predlagatelji niso predložili le-tega podpisanega. Če bi se porajal dvom v njegovo veljavnost, bi lahko sodišče v postopku pozvalo tudi nasprotno udeleženko ali svet delavcev, ki sta podpisnika navedenega Dogovora. Tudi na podlagi določil ZPP je šteti, da se dejstva in dokazi, ki jih stranka ne zanika in se jim ne protivi, štejejo za dokazane in merodajne. Sodišče je v točki 3 zavrnitve navedlo, da je sledilo izpovedbam B.B., C.C., D.D. in E.E., ki naj bi v svojem navajanju izpovedali, da je nasprotna udeleženka pri izplačilu poslovne uspešnosti uporabljala kriterije. Kot je izpovedala zaslišana priča F.F., udeleženka ob enakih letnih ocenah enemu delavcu prizna in izplača poslovno uspešnost, drugemu pa ne in za takšne anomalije udeleženka ni podala pojasnila. Poslovno uspešnost je nasprotna udeleženka izplačevala "po obrazih", kot se ji je zdelo najbolj primerno, edino primerno bi bilo izplačilo poslovne uspešnosti vsem zaposlenim in bivšim zaposlenim, ki so bili v letu 2011 in 2012 zaposleni, izplača pa naj se poslovna uspešnost v povprečnem znesku za leto 2011 v višini 1.058,84 EUR bruto in zavarovalnim zastopnikom v višini 795,07 EUR bruto, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 1. 9. 2012 dalje do plačila, ter za leto 2012 delavcem v višini 1.473,50 EUR bruto in zavarovalnim zastopnikom 771,73 EUR bruto skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 1. 9. 2013. Posledično se predlagatelj pritožuje tudi zoper odločitev o stroških postopka. Priglaša pritožbene stroške postopka.

4Nasprotna udeleženka podaja pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Nasprotna udeleženka meni, da je izrek sodišča v točki II izreka v nasprotju s predlogom predlagatelja iz predloga z dne 8. 10. 2015 in njegovo modifikacijo v pripravljalni vlogi z dne 6. 7. 2016, s čemer je sodišče bistveno kršilo določila ZPP. Sodišče je ugotovilo, da je nasprotna udeleženka že izplačala del plače iz naslova poslovne uspešnosti za leto 2011 skupaj 644 delavcem in za leto 2012 skupaj 710 delavcem, glede na navedeno pa bi bilo ponovno plačilo neutemeljeno, saj bi delavci plače iz naslova poslovne uspešnosti prejeli dvakrat in bi bili s tem neupravičeno obogateni. Sodišče je odločalo izven predloga predlagatelja in je prekoračilo predlog predlagatelja ter ravnalo v nasprotju z drugim odstavkom 53. člena ZDSS-1. Nasprotna udeleženka meni, da bi moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek v celoti zavrniti. Nasprotna udeleženka zavrača stališče sodišča, da bi morala izplačati del plače iz naslova poslovne uspešnosti vsem delavcem, kljub temu, da kriteriji niso bili določeni. Izplačilo dela plače iz naslova PU po Pravilniku je bilo vezano na predhodni dogovor med strankama spora po pogojih in obsegu sredstev v okviru Kolektivne pogodbe, ki pa v času izplačila poslovne uspešnosti ni obstajal, zato določilo pravilnika ni moglo veljati, ker ni bilo izvedljivo. Nasprotna udeleženka priglaša pritožbene stroške postopka.

5Predlagatelj podaja odgovor na pritožbo in v celoti prereka pritožbene navedbe nasprotne udeleženke ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo nasprotne udeleženke kot neutemeljeno zavrne ter ji naloži plačilo stroškov postopka ter pritožbenega postopka skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila. Med postavljenim predlogom predlagatelja in izrekom sodbe ne gre za nasprotja oziroma protislovje, ki bi predstavljalo bistveno kršitev določb ZPP. Sodišče je v mejah postavljenega predloga pristojno, da o njem odloča, in sicer v celoti. Dejstvo je, da Dogovora med strankama ni bilo, vendar je nasprotna udeleženka imela možnost, ali da doseže predhodni dogovor pred izplačilom poslovne uspešnosti ali pa da uspešnosti ne izplača nobenemu zaposlenemu. Predlagatelj priglaša pritožbene stroške postopka.

6Nasprotna udeleženka podaja odgovor na pritožbo ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo predlagatelja v celoti zavrne. V pritožbi se predlagatelj pavšalno sklicuje na neupoštevanje kriterijev, ugoditev predlogu predlagatelja pa bi pomenila, da bi nekateri delavci plačo iz naslova poslovne uspešnosti prejeli dvakrat in bi bili s tem neupravičeno obogateni. Priglaša pritožbene stroške postopka.

7Pritožba predlagatelja je utemeljena, pritožba nasprotne udeleženke pa delno utemeljena.

8Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče storilo zatrjevane bistvene kršitve pravil postopka ter posledično zmotno ugotovilo dejansko stanje ter uporabilo materialno pravo.

9Sodišče prve stopnje je izvedlo dokaze z vpogledom v listinsko dokumentacijo, ki sta jo predložila predlagatelj in nasprotna udeleženka ter zaslišalo priče F.F., D.D., E.E., B.B. ter zakonitega zastopnika C.C., ter vpogledalo v Pravilnik o plačah in posebnih nagradah z dne 24. 11. 2011, ostale dokazne predloge pa je zavrnilo.

10Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je nasprotna udeleženka kršila 39. člen Kolektivne pogodbe nasprotne udeleženke z dne 31. 8. 2011 ter 34. člen Pravilnika o plačah in posebnih nagradah nasprotne udeleženke, ker za leto 2011 do dneva 31. 8. 2012 in za leto 2012 do 31. 8. 2013 ni plačala vsem zaposlenim dela plače iz naslova poslovne uspešnosti na podlagi uspešnosti poslovanja družbe. Ugotoviti je, da je predlagatelj predložil le del Kolektivne pogodbe nasprotne udeleženke z dne 31. 8. 2011, pri čemer 39. člen Kolektivne pogodbe določa, da pogodbeni stranki določitev izplačila dela plače na podlagi uspešnosti poslovanja družbe uredita s posebnim Dogovorom, katerega veljavnost ni vezana na to pogodbo. Pogodbeni stranki imata namen, da dogovor skleneta do sprejetja revidiranega letnega poročila za leto 2011. Ob navedenem 53. člen Kolektivne pogodbe določa, da bosta stranki spore iz te pogodbe reševali mirno. Za reševanje sporov pa lahko uporabita postopek pomirjanja, določen s posebnim poslovnikom. Pritožbeno sodišče izrecno navaja, da očitno besedilo 39. člena Kolektivne pogodbe med strankama ni bilo sporno, pri tem pa ugotavlja, da je predlagatelj vložil v spis le 1., 14., 15., 16. in 22. stran Kolektivne pogodbe nasprotne udeleženke z dne 31. 8. 2011, nasprotna udeleženka pa je vložila v spis Kolektivno pogodbo nasprotne udeleženke z dne 22. 2. 2007, pri čemer je vložila v spis Kolektivno pogodbo, in sicer strani 1, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 23, 25, 27, 29, 31, 33, 35 ter tarifno prilogo h kolektivni pogodbi 36. stran, 37. in 38. stran. Kot izhaja iz predložene Kolektivne pogodbe nasprotne udeleženke (B14) gre za Kolektivno pogodbo, podpisano dne 22. 2. 2007 (in ne za Kolektivno pogodbo z dne 31. 8. 2011) o kateri je odločalo sodišče. Tako bo moralo sodišče v ponovljenem postopku najprej s strankama razčistiti, katero besedilo kolektivne pogodbe sploh velja med strankama in pridobiti njeno celotno besedilo, saj sodišče lahko odloča zgolj na podlagi veljavnega besedila kolektivne pogodbe.

11Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da je predlagatelj vložil v spis Pravilnik o plačah in posebnih nagradah nasprotne udeleženke z dne 30. 11. 2011 in sicer le strani 3, 4, 17, 18, 19. Nasprotna udeleženka pa je vložila v spis Pravilnik o plačah in posebnih nagradah nasprotne udeleženke, pri čemer iz 39. člena izhaja, da ta Pravilnik začne veljati 1. 12. 2011 ter da s pričetkom veljavnosti tega Pravilnika preneha veljati Pravilnik o plačah in posebnih nagradah, verzija 3.1 z dne 27. 5. 2011. Prva stran predloženega Pravilnika pa je prečrtana in je na njej ročno zapisano "neveljavno". Tako tudi odločitve sodišča v točki II in III ni mogoče preizkusiti in je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče s strankama prvenstveno razčistiti, katero besedilo Pravilnika o plačah in posebnih nagradah nasprotne udeleženke z dne 30. 11. 2011 je sploh veljalo v času spornega razmerja in naložiti strankam, da predložijo ustrezne akte v celoti.

12Ob navedenem je nepravilno tudi stališče sodišča prve stopnje v točki 18 obrazložitve, da sodišče ne more poseči oziroma določiti višino nagrad za posamezne delavce udeleženca, kot jo je predlagatelj predlagal v zadnji pripravljalni vlogi, in sicer, da je udeleženka dolžna izplačati posameznemu delavcu na podlagi uspešnosti poslovanja družbe za leto 2011 v višini 1.058,84 EUR bruto in za zavarovalnim zastopnikom po 795,07 EUR bruto, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 1. 9. 2012 dalje do plačila ter za leto 2012 delavcem po pogodbi o zaposlitvi v višini 1.473,50 EUR bruto in zavarovalnim zastopnikom 771,73 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče bo moralo odločati tudi o sami višini poslovne uspešnosti, za katero sodišče nepravilno šteje, da vanjo ne more posegati, ker se udeleženca nista posebej dogovorila o kriterijih. Pritožbeno sodišče se ob tem sklicuje tudi na odločitev Višjega delovnega in socialnega sodišča v zadevi opr. št. X Pdp 1/2011 z dne 13. 1. 2011 med istima strankama, kjer je sodišče prav tako odločalo tudi o izplačilu plače za poslovno uspešnost v konkretni višini za vsakega posameznega delavca. Če stranki nista uspeli sprejeti dogovora o višini poslovne uspešnosti, je bistvo, da je do izplačila poslovne uspešnosti upravičen vsak delavec, in sicer načelno v enakem znesku, pri čemer pa bo moralo sodišče pri svoji odločitvi upoštevati tudi dejstvo, da so nekateri delavci v različnih višinah poslovno uspešnost že prejeli. Seveda tem delavcem poslovna uspešnost pripada le v primeru, če so prejeli nižjo poslovno uspešnost kot jo bo sodišče ugotovilo, da je bila izplačana v povprečju pri nasprotni udeleženki. Kot je sicer navajal predlagatelj, konkretne poslovne uspešnosti ne more izračunati, in navaja le povprečne zneske. V kolikor je tožena stranka izplačala poslovno uspešnost le nekaterim delavcem brez v naprej sprejetega dogovora, to ne more iti v škodo ostalim delavcem. Ob navedenem pritožbeno sodišče tudi poudarja, da za stranki v postopku velja tudi Kolektivna pogodba za zavarovalstvo (Ur. l. RS, št. 24/2011), ki v 29. členu ureja plače in določa, da plačo delavca sestavlja: osnovna plača, dodatki za posebne obremenitve, dodatek za delovno dobo, del plače na podlagi delovne uspešnosti ter, če tako določa kolektivna pogodba, del plače iz naslova uspešnosti poslovanja (prvi odstavek 29. člena). Ob navedenem 35. člen Kolektivne pogodbe ureja del plače na podlagi uspešnosti poslovanja in določa, da kriterij za določitev dela plače na podlagi uspešnosti poslovanja določita delodajalec in reprezentativni sindikat pri delodajalcu. Ob sprejemu odločitve o višini sredstev za izplačilo plače na tej podlagi se delavec in reprezentativni sindikat pri delodajalcu dogovorita tudi o tem, ali se ta del plače izplača v denarju, delnicah, in o odložitvi njenega izplačila (prvi odstavek). Drugi odstavek tudi določa, da delavcu, ki ni delal vse leto, pripada del plače iz prejšnjega odstavka sorazmerno obračunanim plačam za efektivni delovni čas v obdobju, na katero se izplačilo nanaša. Navedeno določilo bo moralo upoštevati sodišče prve stopnje, upoštevaje pri tem trditveno podlago predlagatelja in dokazno breme strank.

13Pritožbeno sodišče tudi navaja, da je nepravilna tudi obrazložitev sodišča prve stopnje, da ni upoštevalo Dogovora o sodelovanju delavcev pri upravljanju z dne 14. 4. 2012 iz razloga, ker predlagatelj ni predložil podpisanega dogovora, kar mu je naložilo sodišče, saj iz predloženega (nepodpisanega) Dogovora o sodelovanju delavcev pri upravljanju z dne 14. 4. 200 izhaja, da sta ga sklenila Uprava nasprotne udeleženke in svet delavcev (in ne predlagatelj), tako da je nelogično stališče sodišča, da ni naložilo nasprotni udeleženki, da predloži veljaven in podpisan Dogovor, saj predlagatelj ni podpisnik Dogovora in torej ni nujno, da s podpisanim Dogovorom sploh razpolaga. Navedeno bo moralo upoštevati sodišče pri ponovnem odločanju.

14Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi predlagatelja ugodilo, pritožbi nasprotne udeleženke pa delno ugodilo, tako da je razveljavilo II., III. in IV. točko izreka ter zadevo v tem delu vrnilo v novo sojenje, v preostalem pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (I. točka izreka).

15Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka. Odločitev temelji na določilih 165. člena ZPP.