VSL Sodba I Cpg 841/2016

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo nalog za izpraznitev poslovnih prostorov tega sodišča Plg 1/2015 z dne 18. 2. 2015 obdržalo v celoti v veljavi, tako da je tožena stranka dolžna v roku 30 dni po izteku enoletnega odpovednega roka, ki je začel teči z dnem vročitve naloga za izpraznitev poslovnih prostorov, to je 24. 2. 2015, izročiti tožeči stranki poslovne prostore, ki se nahajajo na območju nekdanjega skladišča X, na parc. št. 2102/3, 2102/4, 2102/5, 2102/6, 2102/7, 2102/8, 2102/9, 2102/10, 2102/11, 2102/12, 2102/13, 2102/14 in 2102/15, vse k.o. Y, izpraznjene vseh oseb in stvari ter ji v roku 15 dni povrniti stroške naloga za izpraznitev poslovnih prostorov v znesku 96,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 3. 2015 dalje do plačila (točka I izreka). Toženi stranki je še naložilo, da je dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 687,50 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan po preteku 15-dnevnega paricijskega roka dalje do plačila (točka II izreka).

2Zoper sodbo je pravočasno pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj pritožbi ugodi ter sodbo spremeni tako, da nalog za izpraznitev poslovnih prostorov razveljavi, podrejeno pa, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, tožeči stranki pa naloži v plačilo stroške prvostopenjskega in pritožbenega postopka.

3Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta pravdni stranki dne 8. 3. 1994 sklenili pogodbo o najemu poslovnih objektov št. 363/159 in aneks k tej pogodbi z dne 15. 9. 1994, s katerima je tožeča stranka toženi stranki oddala v najem objekte nekdanjega skladišča X s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem brez uporabe gozda. Najemna pogodba je bila sklenjena za nedoločen čas z enoletnim odpovednim rokom. Tožeča stranka je podala sodno odpoved najemne pogodbe in v odpovedi navedla, katerega dne se mora najemnik izseliti iz poslovnih prostorov ter jih izročiti odpovedovalcu, pri čemer je upoštevala enoletni odpovedni rok. Zato je sodišče prve stopnje v celoti vzdržalo v veljavi nalog za izpraznitev poslovnih prostorov Plg 1/2015.

6Zmotno je pritožbeno stališče, da je zahteva tožeče stranke po izpraznitvi poslovnih prostorov, kot jo je oblikovala tožeča stranka, pojmovno nemogoča. Dejstvo, da tožena stranka ne uporablja vseh poslovnih prostorov, ki se nahajajo na parcelah, ki jih je navedla tožnica, temveč le tretjinski delež, ne pomeni, da je tožbeni zahtevek očitno nesklepčen. Sodišče prve stopnje je tako postavljenemu tožbenemu zahtevku pravilno ugodilo, saj je ta postavljen v skladu s pogodbo, ki sta jo sklenili pravdni stranki, pri čemer je nepomembno kateri del navedenih prostorov tožena stranka dejansko uporablja. Tožena stranka bo morala izprazniti tiste prostore navedene v prvem členu najemne pogodbe, ki jih uporablja.

7Udeleženci v obligacijskem razmerju so dolžni izpolniti svoje obveznosti in odgovarjajo za njihovo izpolnitev (9. člen OZ). Ko je pogodba sklenjena, so pogodbene stranke zavezane sprejete obveznosti izpolniti in sicer tako, kot je bilo dogovorjeno ob sklenitvi pogodbe.

8Pritožbene navedbe, da je nujno,da se odpovedni rok podaljša na triletnega, so neutemeljene. Tožena stranka ni zatrjevala, da bi tožeča stranka ravnala v nasprotju s pogodbo. Iz tožbenih trditev tudi ne izhaja, da bi bila pogodba v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralo, prav tako pa iz trditev tožeče stranke ne izhaja, da bi nastopile po sklenitvi pogodbe spremenjene okoliščine, ki bi vplivale na dogovor med pravdnima strankama.

9Tožena stranka tudi s pavšalnim sklicevanjem na kršitve Zakona o zaščiti živali (ZZZiv) ne more uspeti. Pravdni stranki sta sklenili najemno pogodbo in v njej določili odpovedni rok enega leta, ki ga je tožeča stranka dosledno spoštovala. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zaključilo, da delovanje tožene stranke v javnem interesu z vsakoletnim prirejanjem veselic, na odpoved pogodbe ne more v ničemer vplivati. Prav tako pa tožeči stranki glede na jasna pogodbena določila o možnosti odpovedi pogodbe, ni treba navajati nobenega utemeljenega razloga, ki naj bi opravičeval odpoved najemne pogodbe.

10Neresnične so tudi pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe že samo nakazuje na dejstvo, da odpoved pogodbe ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je v 10. točki obrazložitve pojasnilo, da je neutemeljeno navajanje tožene stranke, da je tožena stranka nikoli prej ni pozvala na izpraznitev prostorov, saj predloženi dopisi dokazujejo ravno nasprotno. Zgolj dejstvo, da sta se pravdni stranki dogovarjali o morebitni rešitvi situacije na miren način, pa ne pomeni, da je tožba preuranjena. Ker do dogovora na miren način med pravdnima strankama ni prišlo, je tožeča stranka v skladu s pogodbenimi določili podala sodno odpoved najemne pogodbe.

11Ker so pritožbeni razlogi neutemeljeni, pritožbeno sodišče pa pri preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo kršitev na katere je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 169496/2014 z dne 10. 12. 2014 tudi v prvem in tretjem odstavku izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo (točka I izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna v roku 15 dni povrniti toženi stranki pravdne stroške v višini 2.492,73 EUR, po preteku navedenega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do izpolnitve obveznosti (točka II izreka).